The Central Humanities Library

About the Library

AddressUniversity of Ljubljana
Faculty of Arts
Central Humanities Library of the Faculty of Arts
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana, Slovenia
Email: info.ohk@ff.uni-lj.si
Head of the librarymag. Priscila Gulič Pirnat
OfficePhone: +386 1 241 1392 
Email: Priscila.GulicPirnat@ff.uni-lj.si
Room: 518 (5th floor)
Working hoursMonday–Friday: 11:00–13:00
President of the ohk councilAssist. Prof. Dr. David Movrin
OfficeEmail: david.movrin@ff.uni-lj.si
Room: 329
Name and surnameLibrary of the Department(s) ofE-mailPhone
Maša BrglezSlovene Studies and Slavisticsmasa.brglez@ff.uni-lj.si(01) 241 1300
Urša ČerničEducational Sciencesursa.cernic@ff.uni-lj.si(01) 241 1148
Neja ČopEnglish, German and Translation Studiesneja.cop@ff.uni-lj.si(01) 241 1350
dr. Martina FrelihDepartment of Geographymartina.frelih@ff.uni-lj.si(01) 241 1234
mag. Priscila Gulič​ PirnatOffice of the OHKpriscila.gulicpirnat@ff.uni-lj.si(01) 241 1392
Neža Hribernik      Asian Studiesneza.hribernik@ff.uni-lj.si(01) 241 1450
Nastja JanžekovičClassicsnastja.janzekovic@ff.uni-lj.si(01) 241 1420
Tina KavšekPsychologytina.kavsek@ff.uni-lj.si(01) 241 1176
Marko KitinPhilosophy, Art Historymarko.kitin@ff.uni-lj.si(01) 241 1116
(01) 241 1486
mag. Jakob KlemenčičArt Historyjakob.klemencic@ff.uni-lj.si(01) 241 1486
Ida Knez RačičGeographyida.knezracic@ff.uni-lj.si(01) 241 1252
dr. Seta KnopComaparative Literature and Literary Theoryseta.knop@ff.uni-lj.si(01) 241 1383
asist. dr. Maja KuharLibrary and Information Science and Book Studiesmaja.kuhar@ff.uni-lj.si(01) 241 1380
asist. dr. Špela LahMusicologyspela.lah@ff.uni-lj.si(01) 241 1498
mag. Ana Marija LamutHistoryanamarija.lamut@ff.uni-lj.si(01) 241 1492
mag. Maja LipužičEnglish, German and Translation Studiesmaja.lipuzic@ff.uni-lj.si(01) 241 1350
Andraž MagajnaEthnology and Cultural Anthropologyandraz.magajna@ff.uni-lj.si(01) 241 1584
mag. Ana MehleComparative and General Linguisticsana.mehle@ff.uni-lj.si(01) 241 1430
Lucija Miklič CvekGeographylucija.mikliccvek@ff.uni-lj.si(01) 241 1252
Kristina Pegan VičičEnglish, German and Translation Studieskristina.peganvicic@ff.uni-lj.si(01) 241 1352
asist. Matej PetričHistorymatej.petric@ff.uni-lj.si(01) 241 1201
Anka PolajnarSlovene Studies and Slavisticsanka.polajnar@ff.uni-lj.si(01) 241 1302
Marjeta Prelesnik DrozgRomance Languages and Literaturesmarjeta.prelesnik@ff.uni-lj.si(01) 241 1188
Kristina PritekeljSlovene Studies and Slavisticskristina.pritekelj@ff.uni-lj.si(01) 241 1300
Andreja PucSlovene Studies and Slavisticsandreja.puc@ff.uni-lj.si(01) 241 1302
Klara Katarina RupertRomance Languages and Literaturesklarakatarina.rupert@ff.uni-lj.si(01) 241 1400
Urška SkalickySlovene Studies and Slavisticsurska.skalicky@ff.uni-lj.si(01) 241 1300
Tina SušnikEnglish, German and Translation Studiestina.susnik@ff.uni-lj.si(01) 241 1350
mag. Barbara ŠatejHistorybarbara.satej@ff.uni-lj.si(01) 241 1200
Marjetka ŠčelkovPhilosophymarjetka.scelkov@ff.uni-lj.si(01) 241 1116
Tanja ŠulakEducational Sciencestanja.sulak@ff.uni-lj.si(01) 241 1148
Franc Saša ŠumiArt Historyfrancsasa.sumi@ff.uni-lj.si(01) 241 1220
Matija Terglav                Historymatija.terglav@ff.uni-lj.si(01) 241 1201
Danijela UdovičArchaeologydanijela.udovic@ff.uni-lj.si(01) 241 1538
Milena VukićPsychologymilena.vukic@ff.uni-lj.si(01) 241 1186
Mojca ŽaberlSociologymojca.zaberl@ff.uni-lj.si(01) 241 1122
Damjana Žbontar FurlanEthnology and Cultural Anthropologydamjana.zbontarfurlan@ff.uni-lj.si(01) 241 1528

The Central Humanities Library of the Faculty of Arts in Ljubljana (OHK FF) is the largest among the libraries at University of Ljubljana (UL) and the 5th largest library in Slovenia. Whereas its operation is supervised and coordinated by the Library Council and the Head Librarian, it comprises 18 departmental libraries adjoining 21 departments; 13 libraries are located in the main building at Aškerčeva 2, 4 in the extension of the main building, and 2 at Zavetiška 5.

The Central Humanities Library of the Faculty of Arts meets the needs of its students, professors and research communities with a wide range of library services offered by 18 departmental libraries, making it the largest faculty library in Slovenia and the fifth largest in the country. It is the main research library of the University of Ljubljana in the field of humanities. The library collection counts approx. 800,000 units and keeps exceptional special collections, rare books, maps, music, etc. Some of the books bear the status of a cultural monument.

Two libraries, of the Department of Classics and the Department of Asian Studies, are even unique in Slovenia. Through the Digital Library of the University of Ljubljana (DiKUL) more than 20,000 e-journals, 170,000 e-books and the most important databases of global publishers are available to the University of Ljubljana students and employees (Elsevier ScienceDirect, SpringerLink, Wiley, ACS, IEEE / IEL, IOS Press, JSTOR, Emerald, Sage , EBSCOhost, Taylor & Francis, Oxford University Press, Web of Science, Scopus, etc.). They can access electronic sources from the computers of the faculties, the academies, the Central Technological Library at the University of Ljubljana (CTK) and the National and University Library (NUK), or through remote access (from any location at any time). The Central Humanities Library with its wide range of services and librarians with specialized knowledge represents an excellent support for studies and scientific research at the Faculty of Arts.

Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete (OHK FF) je bila ustanovljena 3. aprila 1996, ko se je formalno, ne pa tudi prostorsko združilo osemnajst knjižnic dvajsetih oddelkov na Filozofski fakulteti. Je največja fakultetna knjižnica Univerze v Ljubljani, tretja največja visokošolska in peta največja knjižnica v Sloveniji – večje so le Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM), Mestna knjižnica Ljubljana in Mariborska knjižnica.

Prve knjižnice so na Filozofski fakulteti nastale že ob njeni ustanovitvi leta 1919: knjižnica Seminarja za teoretično filozofijo, knjižnica Pedagoškega seminarja, knji­žnica Seminarja za slovansko filologijo in knjižnica Romanističnega seminarja. Leta 1920 so se jim pridružile knjižnica Historičnega seminarja, knjižnica Umetnostnozgodovinskega seminarja, priročna knjižnica Germanističnega seminarja in knjižnica Klasičnega seminarja. Leta 1921 sta bili ustanovljeni knjižnica Lingvističnega seminarja in knjižnica Geografskega inštituta, leta 1923 knjižnica Arheološkega seminarja, leta 1927 knjižnica Seminarja za primerjalno zgodovino književnosti, leta 1940 pa knjižnica Seminarja za etnologijo. Druge knjižnice so skupaj s seminarji oz. oddelki nastale v obdobju po drugi svetovni vojni: knjižnica Oddelka za psihologijo leta 1950, knjižnica Oddelka za sociologijo leta 1960, knjižnica Oddelka za muzikologijo leta 1962, knjižnica Oddelka za bibliotekarstvo leta 1987, knjižnica Oddelka za azijske in afriške študije leta 1995 in knjižnica Oddelka za prevajanje in tolmačenje leta 1997.

Seminarske knjižnice so v obdobju pred drugo svetovno vojno delovale v prostorih Filozofske fakultete v glavni stavbi Univerze na Kongresnem trgu. Sprva so bile to le priročne knjižnice, namenjene profesorjem za pripravo predavanj in izvajanje seminarjev, medtem ko naj bi za potrebe študentov skrbela predvsem univerzitetna knjižnica. Naloge univerzitetne knjižnice je ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani opravljala Študijska knjižnica za Kranjsko. V 30. letih se je začela gradnja povsem nove univerzitetne knjižnične stavbe na Turjaški ulici po načrtih Jožeta Plečnika. Ko je bila spomladi leta 1941 dokončana, so zaradi nevarnosti, da bi se vanjo vselila italijanska vojaška oblast, tja preselili Filozofsko fakulteto z večino njenih seminarjev in knjižnic. Večje knjižnice, kot so bile knjižnice seminarja za slavistiko, za zgodovino in za umetnostno zgodovino, so dobile svoje prostore, knjižnice drugih seminarjev pa so bile nameščene v profesorske kabinete.  

Januarja 1944 je na stavbo univerzitetne knjižnice padlo nemško letalo in skoraj povsem uničilo štiri seminarske knjižnice: za klasično filologijo, za primerjalno jezikoslovje, za germansko filologijo in za romanistiko. Zgorelo je okrog 15.000 enot gradiva teh knjižnic, pa tudi okoli 55.000 enot gradiva univerzitetne knjižnice. Kasneje so fonde skušali obnoviti, vendar precejšnjega dela izgubljenega gradiva ni bilo več mogoče nadomestiti.

Spomladi leta 1961 so se vsi seminarji in inštituti s svojimi knjižnicami preselili v novo stavbo Filozofske fakultete na Aškerčevi cesti in se preimenovali v oddelke. Takrat sta bila na novo ustanovljena Oddelek za sociologijo in Oddelek za muzikologijo. V novi stavbi so tudi manjše knjižnice pridobile lastne prostore, lahko so opravljale vse svoje naloge in niso bile več samo profesorjem namenjene zbirke v kabinetih. Na nekaterih oddelkih so seminarske sobe uporabljali študenti kot čitalnice. Pozneje so nekatere knjižnice pridobile še dodatne prostore in s tem več čitalniških mest, prosti pristop do vsega gradiva pa je jeseni leta 1993 omogočila le knjižnica Oddelka za umetnostno zgodovino.

Leta 1982 je bil zasnovan hispanistični del romanistične knjižnice, ki je najprej zamenjal dve lokaciji v petem nadstropju, septembra 2002 pa se je preselil v prizidek fakultete. Istočasno sta tam dobili prostore tudi knjižnica Oddelka za azijske študije ter knjižnica Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, poleti 2008 pa knjižnica Oddelka za psihologijo. Knjižnica Oddelka za arheologijo je bila leta 1991 skupaj z oddelkom preseljena iz fakultetne stavbe na Aškerčevi cesti v obnovljene prostore na Zavetiški ulici 5, naslednje leto se je prav tako tja preselila knjižnica Oddelka za etnologijo. Boljši prostorski pogoji so jima omogočili več čitalniških mest, arheološki knjižnici pa tudi postavitev celotnega gradiva v prosti pristop. Ob ustanovitvi Oddelka za prevajanje in tolmačenje leta 1997 je v najetih prostorih na Borštnikovem trgu nastala tudi nova oddelčna knjižnica, ki pa se je ob selitvi oddelka v stavbo Filozofske fakultete marca 2006 združila s knjižnico oddelkov za anglistiko in germanistiko.

V študijskem letu 1983/1984 so na Filozofski fakulteti načrtovali ureditev velike skupne čitalnice s priročno zbirko in centralnim katalogom v petem nadstropju. Ideja se je delno uresničila šele v študijskem letu 1993/1994, ko je bila predavalnica v kleti preurejena v čitalnico, vendar brez referenčne zbirke.

Knjižnične zbirke so hitro naraščale in v nekaterih knjižnicah se je že sredi osemdesetih let pojavljala prostorska stiska, ki so jo reševali s postavitvijo lesenih omar na hodnikih. Leta 2007 je bilo zaradi namestitve prezračevalnih in klimatskih naprav zgornje dele teh omar potrebno odstraniti, zato se je 50.000 enot gradiva iz vseh oddelčnih knjižnic preselilo v začasen knjižni depo na Karlovški ulici 19.

Računalniško obdelavo gradiva so knjižnice Filozofske fakultete začele uvajati v osemdesetih letih. Leta 1993 so se vključile v sistem COBISS, najprej na področju katalogizacije gradiva, kasneje tudi izposoje, vodenja bibliografij raziskovalcev in medknjižnič­ne izposoje. 

V letih od ustanovitve Filozofske fakultete do danes so iz priročnih zbirk v profesorskih kabinetih zrasle in se razvile velike specializirane knjižnice. Številne med njimi pokrivajo svoja strokovna področja bolje kot katerakoli druga knjižnica v Sloveniji. 

Doc. dr. Milan Lovenjak