Razstava: Nataša Kordiš: Hiše v krajini

Vabljeni v galerijo Peti štuk na ogled razstave Nataše Kordiš Hiše v krajini. V ponedeljek, 14. 11. 2022, bomo ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ob razstavi Nataše Kordiš, tolmačke za slovenski znakovni jezik, v Galeriji peti štuk obeležili ta dogodek s kratkim kulturnim programom v sodelovanju Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, Združenja tolmačev slovenskega znakovnega jezika in Filozofske fakultete. V kulturnem programu se bodo predstavili dijaki z recitacijami in gluhi pesniki s prikazom poezije v SZJ.

Več

Razstava je na ogled do 29. 11. 2022.

O avtorici in delu

Moje delo z akvareli je počivalo vse od študijskih časov do leta 2005, ko se je med poletnim dopustom ponudila priložnost za slikanje. Naslednje leto bila del prve skupinske razstave v knjižnici Jožeta Mazovca. Motivi, ki jih raziskujem, so predvsem stavbe, ki so zapisane zgodovini in se jim pozna zob časa; narava, oblaki, ki bežijo čez nebo in voda. Zanimajo me podobe, ki se spreminjajo z vsakim trenutkom. V naslednjih letih sta sledili še dve samostojni razstavi, motiv pa je ostajal isti. Občasno se lotim tudi zahtevnejše teme – človeške figure. V letu 2011 sem z ZDGNS izdala prvo samostojno slikanico Mojca Pokrajculja, leta 2012 naslednjo z naslovom Peter Klepec, v letu 2013 pa še Kdo je naredil Vidku srajčico. Posebnost teh slikanic je, da akvareli poleg ilustracij vsebujejo risbe kretenj, tako da so prilagojene gluhemu bralcu.

Likovna teorija uvršča tehniko akvarela med težje slikarske tehnike. Akvarel je postopno prosojno nanašanje plasti zelo vodene in nato vedno temnejše, gostejše barve ter razmislek o tem, kje bo papir ostal bel in ga sploh ne bomo obarvali. Takšno tehtanje in razmišljanje zahteva zbranost, saj se vsaka napaka vidi in je ni možno popraviti. Akvarel terja hitro delo, saj se vodene barve sproti sušijo, zato prelivanje med njimi ni več možno. Slika je lahko narejena v zelo kratkem času. Ko v tej tehniki slikamo v naravi, ujamemo trenutek svetlobe, delček dneva ali kompozicijo v neki določeni  svetlobi. Impresija, ujeta s tehtnim premislekom uporabe barve in vode.

Ustvarjanje akvarelov je zame kot meditacija. Motive velikokrat najdem na sprehodih, na letovanju in ciljnem iskanju objektov ob vodi. Skrbno opazovanje spremembe svetlobe, ki se dogaja tekom dneva in preko leta, mi daje izkušnje, da izberem zanimive motive. Trudim se najti svetle, navdihujoče motive, ki bodo pri opazovalcu vzbudili pozitivne občutke.

Občasna slikarka Nataša Kordiš, rojena Ljubljančanka, je po končanem študiju vizualnih komunikacij v Nemčiji našla svojo ustvarjalno pot v domovini, kamor se je vrnila leta 1992. Je tolmačka za slovenski znakovni jezik. Pravi, da je srečna, ker dela v poklicu, za katerega se čuti poklicana. Delo z ljudmi je tudi naporno in v iskanju sprostitve in uravnoteženja je našla akvarel.

Kustosinje razstave: Tanja Marolt, Eva Stamboldžioski, Neža Lukančič, Ana Jazbec