Predavanja doc. dr. Ivane Jakovljev z Univerze v Novem Sadu o zaznavanju
Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete vabi na štiri predavanja gostujoče predavateljice doc. dr. Ivane Jakovljev z Univerze v Novem Sadu. Dr. Jakovljev se ukvarja z vidnim zaznavanjem, predvsem zaznavanjem barv. V času učiteljske izmenjave v okviru CEEPUS mreže NEUROSHARE: Sharing tools and expertise in behavioral neuroscience bo izvedla več zanimivih predavanj (v angleščini):
1. Od oznake do priklica: Kako jezik oblikuje spomin za barve pri potrošnikih
v torek, 20. 5., od 9.40 do 11.15 v predavalnici 34 na Filozofski fakulteti
Predavanje bo obravnavalo, kako in s katerimi mehanizmi je barva uporabljena kot močno orodje pri blagovni znamki izdelka. Posebna pozornost bo namenjena raziskavam, ki proučujejo razmerje med zaznavanjem barv in jezikom, zlasti na področju barvnega spomina, ter kako se njihova spoznanja lahko uporabi v marketinški praksi. Predavanje bo prikazalo tudi, da lahko spoznanja iz kognitivne psihologije, v kombinaciji z rigorozno eksperimentalno metodologijo, pomembno prispevajo k reševanju praktičnih problemov – s tem pa premostijo vrzel med teorijo in prakso ter pokažejo vrednost raziskovalno podprtih rešitev.
2. So barve v jeziku opazovalca?
v petek, 23. 5., od 12.30 do 13.30 v predavalnici Centra za kognitivno znanost na Vegovi 4
Čeprav lahko ljudje razlikujemo približno dva milijona barv, za vsakodnevno komunikacijo zadošča le 10 do 20 osnovnih barvnih izrazov. Ta presenetljiv kontrast odraža zanašanje kognitivnega sistema na semantično kategorizacijo, ki omogoča učinkovito obdelavo podatkov skozi informativne kategorije. Jezikovne kategorizacije niso zgolj oznake – aktivno vplivajo na uspešnost v različnih kognitivnih nalogah, od osnovnega razlikovanja barv do barvnega spomina. Predavanje bo predstavilo niz eksperimentalnih študij, ki raziskujejo vpliv jezika na zaznavanje barv in spomin za barve, s poudarkom na kompleksnem prepletu višjih in nižjih kognitivnih procesov.
3. Kako lahko prilagoditev slik podpira kognitivno obdelavo pri posameznikih z barvno slepoto?
v torek, 27. 5., od 17.15 do 18.45 v predavalnici 119 na Filozofski fakulteti
Približno 8 % evropskih moških in 0,4 % žensk ima določeno stopnjo barvne slepote, kar povzroča zmanjšano sposobnost razlikovanja določenih barv. Zaradi vse večje uporabe vizualnih informacij na zaslonih se odpirajo nove možnosti digitalne prilagoditve barv za boljšo dostopnost gradiv. Čeprav je bilo zaznavanje barv pri posameznikih z barvno slepoto že temeljito raziskano, vemo manj o njihovi vidni kogniciji, zlasti pri nalogah, ki vključujejo delovni spomin. Predavanje bo predstavilo ugotovitve študije, ki je preučevala vidni delovni spomin posameznikov z barvno slepoto ob predstavitvi problematičnih in barvno prilagojenih dražljajev. Preizkusili smo različne tehnike prilagoditve slik, rezultate pa interpretirali tako s kognitivnega kot uporabnega vidika, s poudarkom na izbiri metod prilagoditve, ki so skladne s kognitivnimi zahtevami določenih nalog.
4. Od zaznave do pojma: metodološki vpogledi znanosti o barvah
v sredo, 28. 5., od 10.30 do 12.05 v predavalnici 34 na Filozofski fakulteti
Predavanje bo osredotočeno na eksperimentalne metode, ki jih uporabljamo pri preučevanju vpliva višjih kognitivnih procesov, kot je jezik, na nižje ravni procesov, kot je zaznavanje. Barve so idealno področje za raziskovanje kompleksne povezanosti med kognicijo in zaznavo iz več razlogov. Prvič, nevropsihologijo procesiranja barv dobro razumemo. Drugič, barve je mogoče natančno kvantificirati, kar omogoča objektivno merjenje v eksperimentalnih okoljih. Tretjič, raznolikost barvnega besedišča med jeziki ponuja edinstveno priložnost za raziskovanje vpliva jezikovnih razlik na razlike v zaznavnih izkušnjah.
Vljudno vabljeni!