Oddelek za klasično filologijo

Oddelek za klasično filologijo

Zgodovina oddelka

Obdobje 1919–1945

Klasična filologija je na ljubljanski univerzi že od začetka 1919. Prvi profesor za latinščino je bil Ivan Lunjak, po rodu Čeh, poprej univerzitetni profesor na univerzah v Petrogradu, Moskvi in Odesi. Katedro za grščino je 1923 kot docent zasedel Fran Bradač, ki je na fakulteti predaval do upokojitve 1945. Poleg njiju so pri delu v novoustanovljenem seminarju kot honorarni predavatelji sodelovali Ivan Arnejc, Josip Pipenbacher (sicer znan kot pisec srednješolskih učbenikov), Jože Debevec (prevajalec Danteja in pisec prve obsežnejše študije o antični drami v slovenščini) in Ivan Maselj.

Prvi trije doktorandi klasične filologije na ljubljanski univerzi so bili leta 1924: Albin Vilhar z disertacijo o helenističnem pesniku Parteniju, Josip Ilc z disertacijo o motivih v Tibulovih elegijah, Ivan Ambrožič z disertacijo o Mitrovem kultu na ozemlju današnje Slovenije. 1934 je promoviral tudi Milan Grošelj z disertacijo o sintaksi latinskega genetiva in dativa.

Milan Grošelj je po Lunjakovem odhodu zasedel izpraznjeno katedro za latinski jezik, najprej kot honorarni predavatelj, 1940 kot docent, 1945 izredni in 1950 kot redni profesor. Iz njegove šole je izšla vrsta solidnih filologov, med njimi: Janez Fašalek (1914−1981), prevajalec grških in rimskih zgodovinarjev (Tukidid, Ksenofont, Polibij, Cezar); Oton Muhr (1918−1972; 1945 se je umaknil iz Jugoslavije), ki je promoviral na graški univerzi z disertacijo o rabi predlogov ad in per pri Salustiju in pozneje napisal tri latinske vadnice, ki so izšle v Trstu; Anica Šašel, sodelavka pri izdajah rimskih napisov, najdenih v Jugoslaviji, ki jih je objavil in komentiral in njen soprog Jaro Šašel, in avtorica treh latinskih vadnic; tudi zunaj stroke se je uveljavil pisatelj Alojz Rebula, snov za svoj največji roman V Sibilinem vetru je zajel iz antike; zlasti kot arheologa sta delovala Stane Gabrovec in Jože Kastelic, ta je v doktorski disertaciji obdelal snov z mejnega področja med antiko in slovenistiko (Antični snovni elementi v Prešernovem delu, 1943; predelano in razširjeno v monografiji Umreti ni mogla stara Sibila (Ljubljana: Modrijan, 2000) in napisal več bleščečih uvodnih esejev k prevodom antičnih del.

V času pred nastopom Milana Grošlja je študiral tudi Silvester Kopriva (1908−1991), nestor slovenske klasične filologije, pisec solidnih učbenikov, predvsem temeljite Latinske slovnice, in prevajalec slovenske poezije v latinščino. Prevajanju iz nove grščine in utrjevanju povezav med Slovenijo in sodobno Grčijo se je posvetil Marijan Tavčar, ki je objavil tudi nekaj prevodov iz antike (Aristofanove Zborovalke, Platonovega Protagora, Menandra). Izjemne zasluge za razmah literarnega življenja na Štajerskem ima Jože Košar (1908−1982), dolgoletni ravnatelj mariborske založbe Obzorja (po njegovi zaslugi je založba Obzorja začela izdajati zbirko Iz antičnega sveta, tudi sam je prevedel dve temeljni deli antične filozofije – Platonovo Državo in Zakone.

Obdobje 1945–1970

Zunaj okvirov univerze je dolgo deloval Anton Sovre, človek, ki je naredil za duhovno navzočnost antike v slovenskem kulturnem prostoru več kot kdor koli pred njim, razgledan filolog in ob svojem času mojster slovenske besede. Pozornost je zbudil že 1922 z izidom prevoda Sofoklovega Kralja Ojdipa. Preden je dobil mesto na univerzi, je poučeval latinščino na raznih gimnazijah, bil je tudi prosvetni inšpektor. Leta 1947 je po prisilni povojni upokojitvi »klerikalno-anglofilsko nastrojenega« Frana Bradača zasedel mesto profesorja za grščino.

Število rednih slušateljev se je v letih po 1945 zaradi postopnega izrivanja grščine in latinščine iz gimnazijskih programov počasi krčilo: od nekdanjih 15–20 slušateljev je povprečje padlo na 4–6, včasih tudi manj. Vse manj je bilo tudi slušateljev s študijsko povezavo latinščine in grščine, pogostejše so bile povezave z modernimi jeziki, filozofijo, zgodovino ipd. Ker so se vse pogosteje vpisovali maturanti s pomanjkljivim znanjem latinščine brez predhodnega znanja grščine (iz gimnazijskih programov je izginila po 1945), sta se spremenila učni program in študijska ureditev, obseg obvezne lektire se je zmanjševal; zahteve, ki so se poprej postavljale pred diplomanta smeri A, so se deloma premaknile na podiplomski študij, vendar se je zanj odločilo le malo študentov, čeprav so bile dane vse teoretične možnosti.

Milan Grošelj je bil med soustanovitelji revije za klasično filologijo Živa antika, ki izhaja od leta 1951 v Skopju. Za njim je bil urednik Kajetan Gantar. V več kot sedmih desetletjih so slovenski klasični filologi v tej reviji objavili vrsto razprav in člankov, ki so zbudili pozornost strokovnjakov tudi v mednarodnem znanstvenem svetu.

Vodilna profesorja tega obdobja, Milan Grošelj in Anton Sovre, sta usmerjala študente in jim omogočala izpopolnjevanje doma in v tujini. Bojan Čop je prišel na oddelek kot skupni asistent za klasično filologijo in indoevropsko primerjalno jezikoslovje, vendar se je pozneje povsem preusmeril v indoevropeistiko, čeprav ni pozabil svoje matične stroke, saj je objavil vrsto izvirnih etimologij ravno s področja grškega besednega zaklada. Leta 1951 je postala asistentka Erika Mihevc-Gabrovec. Izpopolnjevala se je na pariški Sorboni in v Atenah, izdelala disertacijo o izginjanju perfekta v pozni grščini (1955) in habilitacijo o sintaksi Joanesa Moshosa. Spomladi 1967 je bila izvoljena za docentko, pozneje za izredno in redno profesorico; večkrat je bila tudi predstojnica oddelka. Leta 1962 je bil izvoljen za asistenta za latinski jezik in književnost Kajetan Gantar. Že štiri leta poprej je izdelal doktorsko disertacijo, pozneje se je izpopolnjeval v Parizu, Heidelbergu, Ženevi in na Dunaju. Jeseni 1967 je bil, potem ko se je upokojil Milan Grošelj, izvoljen za docenta za latinski jezik in književnost, kot habilitacijo je predložil razpravo Amicus sibi. 1967 je bil za lektorja za latinski jezik izvoljen Primož Simoniti, dve leti pozneje si je pridobil naziv asistenta. Izpopolnjeval se je v Münchnu, Würzburgu, Vatikanu in na Dunaju ter se posvetil predvsem raziskavam slovenskega humanizma. S tega področja je tudi doktoriral in disertacijo objavil v knjižni obliki. Iz Grošljeve in Sovretove šole je izšel tudi Jože Mlinarič; doktoriral je z disertacijo o srednjeveški latinski epski pesmi o Mariji ter se pozneje posvetil raziskavam srednjeveške latinske zgodovine in se uveljavil kot eden najvidnejših slovenskih medievalistov.

Obdobje 1970–1990

Generacija Grošljevih in Sovretovih učencev, ki jo na fakulteti zaznamuje trojica Mihevc, Gantar, Simoniti, je dala leta 1974 pobudo za ustanovitev Društva za antične in humanistične študije Slovenije, ki si je pridobilo veliko zaslug za vsaj delno poživitev pouka latinščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, organiziralo vrsto znanstvenih in strokovnih predavanj in ekskurzij ter priredilo tudi več znanstvenih srečanj, npr. znanstveno zborovanje Antika in antična dediščina v Jugoslaviji (Žalec, 1983), Sovretovo srečanje (v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev; Ptuj, 1985). Ob stoletnici Sovretovega rojstva je društvo ob prostorih oddelka za klasično filologijo na fakulteti odkrilo spominsko plaketo Antona Sovreta.

Leta 1975 je kot lektor na oddelek prišel Martin Benedik, ki vse do danes vodi lektorate latinščine za študente filozofske in teološke fakultete, latinščino pa je poučeval tudi na fakulteti za veterino. Kot prevajalec se loteva predvsem teoloških in strokovnih besedil; med prvimi sta najpomembnejša Hans Urs von Balthasar in Martin Luther, med slednjimi pa Kopitarjev Cločev Glagolit.

K nemotenemu pedagoškemu procesu na oddelku so nemalo prispevali tudi občasni honorarni predavatelji, ki so skrbeli zlasti za specialno metodiko pouka latinščine in grščine, za hospitacije in praktične nastope in za tečaje latinščine za nefilologe (romaniste, zgodovinarje, arheologe, umetnostne zgodovinarje). Število obiskovalcev teh tečajev je iz leta v leto naraščalo tudi zato, ker je bila latinščina čedalje bolj izrinjena iz srednjih šol. Med temi honorarnimi predavatelji so bili tudi trije zaslužni klasični filologi, ki so predavali po upokojitvi do visoke starosti: Franc Gnjezda, Josip Ilc, Silvo Kopriva. Srednji generaciji je pripadal zdaj že pokojni Matija Pogorelec (1934−1984), mlajši pa nadarjena, pri Ajacciu tragično preminula Zdenka Beran, ki je že kot študentka objavila zanimivo razpravo o Petroniju (Živa antika 1973), Staša Krapež in Katja Pavlič Škerjanc.

Kot zunanja sodelavka je na oddelku že med letoma 1984 in 1988 poučevala latinščino in specialno didaktiko klasičnih jezikov Barbara Šega Čeh. 1988 se je redno zaposlila, najprej kot asistentka za latinski jezik in književnost, nato kot lektorica. Trenutno vodi lektorate latinščine za umetnostne zgodovinarje in romaniste, širši javnosti pa je znana kot prevajalka latinske poezije, ki je leta 2003 za prevod Ovidijeve Umetnosti ljubezni prejela Sovretovo nagrado.

Oddelčna knjižnica, ki je edina za to področje v vsej Sloveniji, si je iz skromnih začetkov (med drugo svetovno vojno je v celoti pogorela, ko se je na stavbo – sedanji NUK – med vajo zrušilo nemško letalo) kljub pičlim denarnim sredstvom pomnožila svoj knjižni fond, tako da danes šteje okrog 16.000 knjižničnih enot. K temu je poleg nekaterih zapuščin in daril (odkup Sovretove strokovne knjižnice, darilo Muhrove strokovne knjižnice, vsakoletna darilna pošiljka separatnih odtisov in nekaterih periodičnih publikacij, ki jih je pošiljala oddelku dr. Juliette Ernst, urednica L’année philologique, iz Pariza) veliko pripomogla zamenjava fakultetnih publikacij s številnimi periodičnimi ali drugimi publikacijami evropskih in tudi nekaterih zunajevropskih univerz. Knjižnico sta sprva ob učiteljskem delu vodila Erika Mihevc Gabrovec in Primož Simoniti, leta 1986 pa je bibliotekarka postala Breda Čop. Knjižnico je uspešno vodila do leta 1993, ko je postala lektorica za latinščino.

Obdobje po letu 1990

Od poznih osemdesetih let 20. stoletja naprej je bila na oddelek sprejeta vrsta mlajših raziskovalcev. Prvi med njimi, Matjaž Babič, je postal asistent leta 1987, magistriral je leta 1990 z nalogo Besedni red v Plavtovih komedijah, 1996 je doktoriral z raziskavo o besednem redu v mikenski grščini in s tem ljubljansko grecistiko razširil na povsem novo področje. Istega leta je postal docent, leta 2006 pa redni profesor. V letih, preden je zapustil oddelek (2011), je študij grščine uspešno dopolnjeval s sodobno grščino in s tem ustvaril prvi zametek neohelenistike.

Nekaj let kasneje (1993) je kot asistent prišel na oddelek Marko Marinčič, ki je 1996 zagovarjal magistrsko delo Kompozicija Katulovega epilija o svatbi Peleja in Tetide in 1999 doktorsko disertacijo Helenistični epilij v Rimu. Zgodaj se je uveljavil tudi kot prevajalec, saj je za prevod Vergilijeve poezije (1994) prejel Sovretovo nagrado za najboljše prevodno delo na Slovenskem (1996). Leta 1999 je postal docent, leta 2009 pa redni profesor za rimsko in grško književnost.

Brane Senegačnik je bil od leta 1994 asistent za rimsko in grško književnost. Doktoriral je leta 2002 z disertacijo o dramaturški funkciji stranskih likov v Sofoklovih tragedijah. Leta 2010 je postal docent za grško in rimsko književnost. Je tudi uveljavljen pesnik, prevajalec, esejist in publicist; za prevod Senekovega Ojdipa je leta 2012 prejel Sovretovo nagrado.

Leta 1997 se je mlajši generaciji filologov kot asistent pridružil še Matej Hriberšek. Magistriral je leta 2000 z delom Imperfekt pri Ciceronu, doktoriral pa leta 2003 z disertacijo Analiza metodičnega pristopa v slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih in priročnikih za klasične jezike od 1850 do 2000. Od leta 2010 je docent za latinski in grški jezik. Je prevajalec številnih temeljnih antičnih del in je leta 2015 za prevod Plinijevega Naravoslovja prejel Jermanovo nagrado.

Barbaro Zlobec, ki je v študijskem letu 1999/2000 na oddelku delovala kot asistentka za klasično filologijo, je jeseni 2000 nadomestila Sonja Weiss. Doktorirala je leta 2006 s kombinirano literarno-filozofsko temo nauka o duši v Plotinovih interpretacijah mita in leta 2012 postala docentka.

Študije pozne in srednjeveške grščine, ki jih je z veliko uspeha začela Erika Mihevc Gabrovec, je nadaljevala Jerneja Kavčič, ki je bila v letih 2000–2004 mlada raziskovalka in je leta 2004 zagovarjala doktorsko disertacijo Skladenjske in slogovne značilnosti neosebnih glagolskih oblik v grški prozi zgodnjega srednjega veka. Leta 2005 je bila izvoljena v naziv docentke in leta 2012 izredne profesorice za grški jezik. V desetletju po uvedbi novih študijskih programov grščine ji je uspelo neohelenistiko razširiti v samostojno raziskovalno in študijsko področje.

Med letoma 2001 in 2013 na oddelku kot lektorica za latinščino in grščino delovala Jelena Isak, ki je leta 2002 magistrirala s temo Kalimahov fragment 110: dosedanje ugotovitve tekstnokritične analize in njihov vpliv na interpretacijo besedila. Leta 2003 je po magisteriju na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti kot mladi raziskovalec na oddelek prišel David Movrin, ki se je izpopolnjeval v Oxfordu (Keble College) in na Collegium Budapest Institute for Advanced Study. Objavil je monografijo o zgodovini prevajanja ter prevedel komplet Latinščina od besed do branja. Njegovi Izviri meništva se osredotočajo na odnos med pogansko in krščansko biografijo. Uredil je več temeljnih antičnih besedil, Pindarja, Kvintilijana, Homerja, v zadnjem času pa Ovidijeve Metamorfoze v novoodkritem prevodu pesnika Joža Lovrenčiča.

Kristina Tomc je bila na oddelku v letih 2006–2007 asistentka, med letoma 2007–2012 pa mlada raziskovalka. Doktorirala je leta 2013 z disertacijo Pindar in Platon o pesništvu: predzgodovina inspiracijske poetike v antični Grčiji.

Usmeritev v novo grščino je v študijskem letu 2006/07 podprla tudi grška vlada z novim lektorskim mestom. Prva lektorica nove grščine je bila Vassiliki Varsamakidou, od leta 2014 naprej pa to mesto zaseda Konstantina Agnatopoulou. Vzporedno oddelek še vedno organizira tudi tečaje za zunanje slušatelje, ki so jih doslej kot zunanji sodelavci vodili Katarina Klakočar Zager, Manolis Perakis in Georgios Politakis.

Andreja Inkret se je oddelku kot asistentka pridružila leta 2011, potem ko je na Univerzi v Oxfordu doktorirala na temo Play-within-a-play and Related Forms in Greek Drama (mentor Oliver Taplin). Širši javnosti je znana predvsem kot prevajalka in publicistka.

Knjižnico in tajništvo so za Bredo Čop v krajših obdobjih vodili Marko Marinčič, Brane Senegačnik, Renata Hrovatič in Mateja Švajncer, v daljših pa legendarni Pavel Češarek (od 1996 do 2007) in Zala Rott (od 2007 do 2017). Od leta 2017 dalje oboje vodi Živa Borak.

Oddelek, ki je bil ob ustanovitvi usmerjen predvsem v filološke raziskave v ožjem pomenu besede, je v zadnjih desetletjih razširil svoje dejavnosti tudi na druga področja (npr. raziskave srednjeveške in humanistične latinščine, recepcije antične kulture v slovenski in svetovni književnosti in moderne grščine). Postopoma se je razvil v pomembno središče, ki klasično-humanistično dediščino posreduje v slovenski kulturni prostor, obenem pa je čedalje bolj vpet v mednarodne tokove.

Spodaj je seznam diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij, ki so jih predložili študenti oddelka. Za starejše letnike podatki niso popolni in jih še vedno dopolnjujemo; vsi napotki v zvezi s tem, ki jih boste sporočili v knjižnico, bodo dobrodošli.

 

Brez letnice

  • Mira Osana, De genetivo subiectivo et obiectivo, qui in primo, secundo, tertio T. Livii Rerum gestarum libro inveniuntur
  • Silva Avanzo, Salustov stil
  • Marija Podbregar, Družbena pogojenost rimske satire
  • Breda Orel, Krivda in kazen v Aishilovi Oresteji
  • Franc Korenjak, Sofoklejev pesimizem
  • Andreja Kiauta, Ljudska latinščina v izbranih poglavjih Petronijevega Satyricona
  • Anton Fink, Podoba kmečkega in mestnega življenja pri Horacu
  • Frida Terseglav, Imago Tiberii a Tacito depicta vera an falsa sit

Do 1970

  • Kajetan Gantar, Organska zgradba Iliade v celoti in v posameznih delih (1953)
  • Justin Stanovnik, Platonizem in sofistika v Gorgiju (1954)
  • Jasna Šetinc, Quomodo Pindarus carmina Nemeaea composuerit (1960)
  • Jože Mlinarič, Quatenus Theocritus carmina popularia secutus est (1961)
  • Nataša Stanič, Platonov dialog kot esej (1962)
  • Otmar Črnilogar, Indikativ aorista v Demostenovih političnih govorih (1964)

1970–1979

  • Janez Drnovšek, Homerjevo izražanje agensa pri pasivu (1971)
  • Janez Drnovšek, Interpretacija latinskih napisov (1972)
  • Valentin Kalan, Dve odločitvi o življenju in smrti pri Tukididu (1972)
  • Matija Beličič, O nekaterih posebnostih na področju genetiva v prvi heksadi Tacitovih Analov (1973)
  • Zdenka Beran, Svet čutnega zaznavanja in njegov pomen v Petronijevem Satirikonu (1973)
  • Jasna Hervatin, Odnos med gospodarjem in sužnjem v Plavtovih zgodnjih komedijah (1973)
  • Martin Benedik, Temporalni stavki pri Plautu (1974)
  • David Plut, Raba spolnika pri Heraklitu (1974)
  • Marjeta Šašel, Herodian in Ilirik (1974)
  • Nada Pakiž, Nekatere epigrafske in slovnične posebnosti izbranih grških napisov (1975)
  • Nada Pakiž, Pervigilium Veneris – problemi interpretacije (1976)
  • Katja Pavlič, Eros in etos v Ovidijevi pesnitvi Ars amatoria (1976)
  • Barbara Šega Čeh, Motiv o Tezeju in Ariadni v Katulovi in Ovidijevi poeziji (1976)
  • Stanislava Krapež, Katul pri Slovencih: Katulova ljubezenska poezija v slovenskih prepesnitvah (1977)
  • Majda Brezočnik, Denar in denarni odnosi v Plautovih komedijah (1977)
  • Mato Valjan: Franjo Gracić: Teoretsko-praktično razlaganje svećenika: o djelovanju otrova groznice, kuge i zmijskog otrova, o većini drugih bolesti i njihovim poglavitim ustucima te o nekim drugim stvarima (1977)

1980–1989

  • Jana Mihelj, Izobraženci v rimski družbi v obdobju zgodnjega cesarstva v luči Juvenalove sedme satire (1980)
  • Vida Pust Škrgulja, Vitruvijeva misel v svetu današnjega dne (1982)
  • Matjaž Babič, Raba pasiva v Plavtovih komedijah AululariaTrinummus in Casina (1986)
  • Breda Čop, Latinske prvine v sodobni slovenščini (1986)
  • Gorazd Kocjančič, Sporočilo in vloga gnom v Pindarjevem pesništvu (1986)
  • Miran Špelič, Semantični razvoj izbranih besed od klasične do krščanske latinščine (1987)
  • Marjeta Šašel Kos, Tacitovo življenje in delo: sentence v Agrikoli (1988)
  • Bernarda Šmalc, Platonovo sedmo pismo kot vir za poznavanje njegove biografije in filozofije (1988)
  • Nataša Homar, Tradicionalni elementi v Longosovem romanu Dafnis in Hloa (1989)

1990–1999

  • Robert Čepon, O vokalizmu in konzonantizmu pamfilskega dialekta (1990)
  • Robert Čepon, Opažanja o nekaterih morfoloških, sintaktičnih in semantičnih posebnostih izbranih tekstov – CIL I2 364, Leges XII tabularum (1990)
  • Sonja Hafner, Prispevki k zgodovini odmevov antične basni na Slovenskem (1990)
  • Nataša Homar, Narava in izvirnost Ovidijevih Epistulae heroidum (1990)
  • Helena Novak, Fonetične in morfološke značilnosti arhaičnih latinskih napisov (1990)
  • Ralph Prausmüller, Die Sicht der Himmelskörper in der griechischen Astronomie bis zum Hellenismus (predloženo na Univerzi v Salzburgu) (1990)
  • Dragica Fabjan, V imenu prizanesljivosti (širina Senekovega spisa De clementia) (1991)
  • Irena Česnik, Pomen Klavdijanovih poročil (1991)
  • Robert Petkovšek, Pojem presežnosti v Plotinovi filozofiji (1991)
  • France Kranjc, Prometej iz perspektive tretjega tisočletja (1992)
  • Ksenja Geister, Sapfin fragment 31 iz aspekta Katulove 51. pesmi (1993)
  • Renata Hrovatič, Latinska imena slovenskih krajev (1993)
  • Marko Marinčič, Metafora in alegorija v Tobijevi knjigi – vplivi zgodbe o Ahikarju (1993)
  • Branko Senegačnik, Umetniško bistvo in sporočilo Sofoklovih Trahink (1993)
  • Bronislava Aubelj, Salustijeva invektiva proti Ciceronu (1994)
  • Apolonija Klančar, Motiv smrti pri Properciju (1994)
  • Branko Senegačnik, Vloga bogov v Lukrecijevem duhovnem svetu (1994)
  • Darja Šterbenc, Komentar k Pismu o toleranci Johna Locka (1994)
  • Tadej Vidmar, Zgodovinska in teoretična analiza spisa De magistro Tomaža Akvinskega (1994)
  • Pavel Češarek, Sofoklov Ajant kot tragedija trpljenja (1995)
  • Nevenka Medija, O vsebinskih in oblikovnih značilnostih rimskega pregovora (1995)
  • Pavel Češarek, Raba anaforičnih zaimkov pri Plavtu (1996)
  • Matej Hriberšek, Krajevni pridevki pri Homerju (1996)
  • Matej Hriberšek, Literarna kritika pri Tacitu in Kvintilijanu (1996)
  • Bojana Tomc, Besedni red v Petronijevi Ceni Trimalchionis (1996)
  • Alenka Cedilnik, Panonija II. in njen škof Valens v poročilih Sokrata Sholastika (predloženo tudi na Oddelku za zgodovino) (1997)
  • Kristina Jurkovič, Sveti Hieronim: Pismo Leti o vzgoji hčerke (epistula 107) (1997)
  • Maja Sunčič, Pridevniki v mikenski grščini (1997)
  • Andreja Inkret, Aristofanove Žabe kot besedilo za gledališče (1998)
  • Jelena Isak, Kalimahov fragment 100 (Pf.) in Katulova pesem 66 (1998)
  • Monika Osvald, Bog Dioniz v pesniškem opusu Kvinta Horacija Flaka (1998)
  • Barbara Toplak, Slovo in snidenje zakoncev pri Homerju (1998)
  • Katjuša Brvar, Mousiké ali prepletenost antične glasbe in besede (1999)
  • Sonja Capuder, Epikurejski »odklon« atoma in njegovi odmevi v rimski literaturi (1999)
  • Bojana Ćirović, Antična zgodovinsko-literarna pričevanja o clades Variana (1999)
  • Nada Grošelj, Simbolika glasov (predloženo tudi na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko) (1999)
  • Andreja Inkret, Aristofan v Rimu (1999)
  • Jerneja Kavčič, O latinskem in grškem naglasu (1999)
  • Katarina Klakočar, Tavriška Ifigenija pri Evripidu in Goetheju – primerjava dram (predloženo tudi na Oddelku za germanistiko) (1999)
  • Gregor Markič, Avguštinov vpliv na Petrarka in Petrarkov avguštinizem (predloženo tudi na Oddelku za romanske jezike in književnosti) (1999)
  • Ivana Mezner, Analiza kavzalnih stavkov s quod v Cezarjevem delu Commentarii de bello Gallico (1999)
  • Andrej Novak, Homerski izrazi za orožje (1999)
  • Gregor Pobežin, Osebni pridevki v Homerjevi Iliadi in Ilias Latina Bajbija Italika (1999)
  • Tinka Selič, Slovenski študenti na Univerzi v Gradcu v prvih dvajsetih letih njenega obstoja in njihovi pisni izdelki (1999)
  • Bogomir Trošt, Patristične himne rimskega brevirja v slovenskih prevodih (1999)

2000–2009

  • Kozma Ahačič, Opis in utemeljitev jezikovnega reda pri Varonu in Kvintilijanu (2000)
  • Mojca Cukjati, Motivi narave v Tibulovih elegijah (2000)
  • Barbara Damjan, Pomenski in oblikovni razvoj izrazov za plovila od stare do klasične latinščine z ozirom na indoevropski izvor (predloženo tudi na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje) (2000)
  • Barbara Eisenzopf, Starogrške sledi v renesančni tragediji (predloženo tudi na Oddelku za romanske jezike in književnosti) (2000)
  • Jera Ivanc, Evripidova in Senekova Medeja: odnos do uprizoritve nekoč in danes (2000)
  • David Movrin, Fidus interpres: očrt glavnih tokov v zgodovini evropskega prevajanja iz klasičnih jezikov (2000)
  • Jelka Perne, Živali v Sovretovem prevodu Lukrecijevega dela De rerum natura (2000)
  • Simona Sašek, Glagoli s pomenom ›udariti, tepsti‹ pri Plavtu (2000)
  • Rahela Šibal, Trivialna literatura in grški nesofistični roman (2000)
  • Sonja Krečič, Etimologije zemljepisnih imen v Varonovem delu O latinskem jeziku (2001)
  • Lucija Krošelj, Literarna usoda legende o Fedri in Hipolitu pri Evripidu, Seneki in Racinu (predloženo tudi na Oddelku za romanske jezike in književnosti) (2001)
  • Lada Mejak, Realizem v klasični dobi grške likovne umetnosti (predloženo tudi na Oddelku za umetnostno zgodovino) (2001)
  • Neža Vilhelm, Poročila antičnih slovničarjev o sklonih (2001)
  • Julijana Visočnik, Ciceronianus es, non Christianus (2001)
  • Janja Žmavc, Izrazi za izpovedovanje ljubezni pri Menandru in Terenciju (2001)
  • Maja Gril: Grške prvine v Petronijevem besedišču (2002)
  • Ana Marija Lamut: Afrodita z Aresovim ščitom (vv. 1.742−746) v Argonavtikah Apolonija z Rodosa (2002)
  • Marjan Mikek: Zmerljivke in kletvice v Plavtovi komediji Poenulus (2002)
  • Darja Mlakar: Katafora kot besedilno sredstvo v jeziku rimske komedije (2002)
  • Mitja Sadek: Dosežki božanskega Avgusta (Res gestae Divi Augusti): glasnik republike ob rojstvu cesarstva (predloženo tudi na Oddelku za zgodovino) (2002)
  • Aleš Maver: Bog in bogovi pri Arnobiju: Adversus nationes med apologijo in invektivo (2002)
  • Tea Dolenc: Latinščina na maturi (2003)
  • Nina Kompare: Lukanova teologija (bogovi, Fortuna in fatum v Državljanski vojni) (2003)
  • Marija Lihtenvalner: Laudatio Turiae in položaj žensk v Rimu ob koncu republike (2003)
  • Majda Pintar: Finalni odvisniki v Ksenofontovi Anabasis in Cezarjevi Galski vojni (2003)
  • Marija Neža Pirc: Ovidijeva igra s Homerjem v 12. knjigi Metamorfoz (2003)
  • Ana Premk: Alcestis Barcinonensis (2003)
  • Tina Silič: Etrurščina kot posrednik pri prevzemanju grških besed v latinščino (2003)
  • Marjeta Stres: Prevzete besede iz stare grščine in latinščine v otroških in mladinskih revijah (2003)
  • Nina Vuk: Gregor iz Toursa in njegova Zgodovina Frankov (2003)
  • Martina Hoyer: Odstopanja od klasične latinščine pri sv. Avguštinu (Confessiones) (2004)
  • Mateja Kavaš: Jezik v psevdo-Ksenofontovi Atenski ustavi (2004)
  • Tomaž Kremžar: Ksenofontov Agezilaj in Tacitov Agrikola (2004)
  • Sonja Ljubetič: Ženske figure v Zgodovini Langobardov Pavla Diakona (2004)
  • Miran Sajovic: Obravnava herezij v Avguštinovem spisu De agone christiano (2004)
  • Špela Tomažinčič: Remo cum fratre Quirinus: preobrazbe mita o ustanovitvi Rima od začetkov do Horacija (2004)
  • Matevž Zupančič: Vates Horatius, auctoritas in helenistični predhodniki Avgustovega vladarskega kulta (2004)
  • Mateja Kavaš: Salustij in Katilinova zarota (2004)
  • Zala Rott: Antični komični roman in rojstvo pikaresknega romana: vpliv Apulejevega Zlatega osla na zgodnji pikareskni roman Lazarillo de Tormes (predloženo tudi na Oddelku za romanske jezike in književnosti) (2004)
  • Lianka Varga: Mit o Narcisu in Eho pri Ovidiju in ostalih antičnih in srednjeveških piscih (2004)
  • Kristina Tomc: Pindarum quisquis studet aemulari: aleksandrinska poetika v Horacijevi pesmi 4.2 (2004)
  • Maja Žumer: Pregovori in splošne resnice v prevodih Petronija (2004)
  • Dragica Fabjan: Plutarh, O vzgoji otrok (2006)
  • Marija Helena Kališnik: Motiv eros-thanatos pri Properciju in Alojzu Gradniku (2006)
  • Kazimir Kolar: Temeljni pojmi Hobbesovega naravnega prava (2006)
  • Eva Lajevec: Prevzete besede iz latinščine v televizijskih pogovornih oddajah za mladostnike (2006)
  • Karmen Murovec: Dopolnjevanje latinskih glagolov iubeo, veto, sino, patior (predloženo tudi na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje) (2006)
  • Olga Osredkar: Legenda o Barlaamu in Jozafatu (2006)
  • Miran Sajovic: Prvi grški komentarji k evharistični liturgiji (2006)
  • Kristijan Šinkec: Skladnja participa v delu Življenje svetega Teodora iz Sikeona (2006)
  • Tina Bernik: Prevzete besede starogrškega in latinskega izvora v časopisnem jeziku (predloženo tudi na Oddelku za slovenistiko) (2007)
  • Mojca Cajnko: Realizem v Evripidovem Orestu (2007)
  • Monika Deželak: Enodijev panegirik na čast kralju Teoderiku: stilistično-retorični vidiki panegirika in njegov zgodovinski pomen (predloženo tudi na Oddelku za zgodovino) (2007)
  • Helena Kostešič: Analiza relativnih stavkov v Tertulijanovih delih De corona in De spectaculis (2007)
  • Maja Likar: Varon, spor med analogisti in anomalisti in rojstvo antične slovnice (2007)
  • Klaudija Sedar: Vloga antične retorike v sodobnih slovenskih retoričnih priročnikih (2007)
  • Kristijan Šinkec: Latinska pesniška ustvarjalnost Silva Koprive (2007)
  • Mateja Švajncer: Homo sibi dissimilis: avtoportret Petra Abelarda v Historia calamitatum, njen prevod in primerjava s podobo, ki jo o njem poda sveti Bernard (predloženo tudi na Oddelku za zgodovino) (2007)
  • Martin Oblak: Vulgarna latiščina kot gradivo pri poznih rimskih slovničarjih (2008)
  • Neža Sagadin: Honorifica contumelia: Hieronimova Apologija, njen čas, teološka podstat in retorična strategija (predloženo tudi na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo) (2008)
  • Jure Kovačik: Grško besedišče pri Petroniju kot vir za preučevanje zgodovine grškega jezika (2009)
  • Uroš Martinčič: Primeri relativnih stavkov v latinskih šolskih slovnicah slovenskih avtorjev (2009)

2010–2016

  • Andreja Kep Stanjo: Predsokratska arche in Laozijev dao (predloženo tudi na Oddelku za azijske in afriške študije) (2010)
  • Matej Milovanovič: Aristotelov pogled na sanje (predloženo tudi na Oddelku za filozofijo) (2010)
  • Maruša Tadenc: Haeretici fascinarii: herezija, diabolizem in synagoga diabolica v Jacquierjevem konceptu čarovništva (predloženo tudi na Oddelku za zgodovino) (2011)
  • Sabina Zorčič: Grško in latinsko besedje v slovenskem političnem diskurzu: sociolingvistični in pragmatični pristop (predloženo tudi na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje) (2011)
  • Blaž Ploj: Giovanni Pico della Mirandola, De genere dicendi philosophorum: renesančna misel med retoriko in filozofijo (predloženo tudi na Oddelku za sociologijo) (2011)
  • Sinja Jančič: Absolutni ablativ v rimski komediji: študij na primeru Plavtovih in Terencijevih komedij (2011)
  • Marko Kastelic: Seksualni besednjak v Plavtovih komedijah: analiza seksualno obarvanega humorja in slovenjenje le-tega v komedijah Amfitruo, Osli, Komedija o loncu, Kazina, Dvojčka, Bahavi vojščak in Hišni strah (predloženo tudi na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo) (2012)
  • Martin Horvat: Problem in vloga brezmejnega pri Melisu: prevod fragmentov in komentar (predloženo tudi na Oddelku za filozofijo) (2012)
  • Blaž Jemc: Raba historičnega prezenta v Apulejevi zgodbi o Amorju in Psihi ter njegovo razmerje do imperfekta in perfekta (2012)
  • Nastja Janžekovič: Ljudski smeh in karnevalizacija v rimskem romanu: Bahtinov koncept karnevalizirane literature in ljudskega smeha pri Petroniju (predloženo tudi na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo) (2012)
  • Tina Gruden: »Coge eos intrare?« Avguštinov odnos do drugovercev: donatisti in Epistula 93 (2012)
  • Anja Eržen: Ajshilova Oresteja in naravno pravo (predloženo tudi na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo) (2013)
  • Tina Lajovic Černe: L’epistola in funzione letteraria: le Heroides di Ovidio e Si sta facendo sempre più tardi di Tabucchi = Pismo v književni vlogi: Ovidijeve Heroides in Tabucchijev Si sta facendo sempre più tardi (predloženo tudi na Oddelku za romanske jezike in književnosti) (2013)
  • Blaž Strmole: Einhard, Življenje Karla Velikega: prevod in razprava o verodostojnosti dela kot zgodovinskega vira (predloženo tudi na Oddelku za zgodovino) (2013)
  • Katja Trtnik: Odnos do latinščine v Cerkvi na Slovenskem v 20. stoletju (2013)
  • Anton Jakša: Spominska knjiga Adama Wagna z Bogenšerka iz let 1591–1592 (2013)
  • Živa Borak: Apulejeve Metamorfoze in Vita Aesopi (predloženo tudi na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo) (2014)
  • Polonca Zupančič: Ciceronovo pojmovanje duše in nesmrtnosti v Tusculanae disputationes (predloženo tudi na Oddelku za filozofijo) (2014)
  • Lara Unuk: Komična vloga bogov v stari komediji in pri Aristofanu (predloženo tudi na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo) (2014)
  • Sibil Gruntar Vilfan: Latin phraseological units in English and Slovene: a study based on Erasmus’ Adagiorum Chiliades (predloženo tudi na Oddelku za germanistiko) (2014)
  • Martina Eyer: Dediščina latinske somatske in živalske frazeologije v slovenščini (predloženo tudi na Oddelku za slovenistiko) (2014)
  • Jan Nardin: Gobe od antike do danes: kulturnozgodovinsko izročilo in analiza latinskih, francoskih ter slovenskih imen (predloženo tudi na Oddelku za romanistiko) (2015)
  • Toni Kürbus: Karanis in latinska pisma Klavdija Terencijana (2015)
  • Laura Weber: Odnos med božanskim in človeškim v Plavtovem, Molièrovem in Giraudouxovem Amfitrionu (Predloženo tudi na Oddelku za romanistiko) 
  • Anja Ragolič: Epigrafika v osnovni šoli – primer Osnovne šole Prežihovega Voranca, Ljubljana
  • Tatjana Polajner: Didaktično gradivo za pouk latinščine in grščine na Teološki fakulteti
  • Živa Švigelj: Zapis in izgovorjava novogrških lastnih imen med teorijo in prakso (Predloženo tudi na Oddelku za slovenistiko)
  • Jelena-Marija Milanović: Glasba v prostoru antične kitajske in stare Grčije (Predloženo tudi na Oddelku za azijske študije)
  • Mateja Ropas: Tri Elektre
  • Petra Urankar Mlakar: Afrodita, Artemida in Atena v Evripidovih tragedijah Hipolit in Ifigenija pri Tavrijcih
  • Iva Novak: Telo in duh v stoicizmu (Predloženo tudi na Oddelku za filozofijo)

Magistrske naloge

  • Franc Žužek, De Thucydide et eius opere (brez letnice)
  • Marjeta Šašel Kos, Vrednost Rimske zgodovine Kasija Diona za zgodovino zahodno balkanskega prostora (1980)
  • Matjaž Babič, Besedni red v Plavtovih komedijah (1990)
  • Marko Marinčič, Kompozicija Katulovega epilija o svatbi Peleja in Tetide in njegovi grški vzori (1996)
  • Jasna Hrovat, Rokopisni patristični prevodi Klemena Velikonje iz zapuščine Ivana Vrhovnika (1997)
  • Branko Senegačnik, Značaji in mitos v Sofoklovi tragediji Trahinke (1998)
  • Barbara Zlobec, Jadransko morje v Lukanovem epu Pharsalia (1998)
  • Matej Hriberšek, Imperfekt pri Ciceronu (2000)
  • Nevenka Medija, Obseg in vloga latinskih pregovorov v slovenskih učbenikih za latinščino (2002)
  • Jelena Isak Kres, Kalimahov fragment 110: dosedanje ugotovitve tekstnokritične analize in njihov vpliv na interpretacijo besedila (2003)
  • Gregor Pobežin, Komplementarni govori v Tukididovi Peloponeški vojni (2003)
  • Ana Marija Lamut, Opisi likovnih umetnin v helenistični poeziji (2013)

Doktorske disertacije

  • Albin Vilhar, Izbrana vprašanja o Partheniju (1924)
  • Josip Ilc, Motivi v Tibulovih elegijah (1924)
  • Ivan Ambrožič, Mitrov kult na ozemlju današnje Slovenije (1924)
  • Milan Grošelj, Iz sintakse latinskega genetiva in dativa (1934)
  • Erika Mihevc-Gabrovec, Propad perfekta v pozni grščini (1955)
  • Kajetan Gantar, Oblikovanje prostora in časa v Homerjevih epih: prispevki k poznavanju Homerjeve epske umetnosti (1958)
  • Jože Mlinarič, Srednjeveški latinski epos Vita Mariae metrica: tekstnokritična-historiografska in literarna analiza (1977)
  • Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede 16. stoletja: prispevki za oris njihovega kulturnozgodovinskega pomena (1978)
  • Matjaž Babič, Besedni red v mikenski grščini (1995)
  • Marko Marinčič, Helenistični epilij v Rimu (1998)
  • Matej Hriberšek, Analiza metodičnega pristopa v slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učbenikih in priročnikih za klasične jezike od 1850 do 2000 (2002)
  • Barbara Zlobec, Tržaški humanist Andreas Rapicius (1533−1573) in njegovo pesniško delo (2002)
  • Brane Senegačnik, Dramaturška funkcija stranskih likov v Sofoklovih tragedijah (2002)
  • Jerneja Kavčič, Skladenjske in slogovne značilnosti neosebnih glagolskih oblik v grški prozi zgodnjega srednjega veka (2003)
  • Sonja Weiss, Nauk o duši v Plotinovih interpretacijah mita (2006)
  • Janja Žmavc, Etos in patos v antični retorični teoriji in praksi ter njuno razmerje do zgodnje rimske komedije (2007)
  • David Movrin, Hagiografija med rojstvom in dopolnitvijo: odnos med pogansko in krščansko biografijo v pozni antiki (2007)
  • Julijana Visočnik, Jezikovne značilnosti napisov antične Celeje z okolico kot vir za preučevanje romanizacije celejskega prostora (2007)
  • Gregor Pobežin, Pripovedno gledišče in žariščenje v Salustijevi Jugurtinski vojni in Katilinovi zaroti (2009)
  • Jadranka Cergol, Etnografija v drugi polovici Vergilijeve Eneide: primer Etruščanov (2010)
  • Kristina Tomc, Pindar in Platon o pesništvu: predzgodovina inspiracijske poetike v antični Grčiji (2013)
  • Špela Tomažinčič, Memorem Iunonis ob iram: Motiv Junonine jeze v rimski epiki (2016)
  • Dragica Fabjan Andritsakos, Homerski vplivi na jezik in slog Kavafisovih pesmi z antično tematiko (2016)

Sodelavke in sodelavci oddelka

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...