Vključujoča slovnica: korak naprej k družbeni enakopravnosti? Stališča in izkušnje študentov in študentk.

Jezik ima osrednjo vlogo pri človeškem učenju in vedênju, ni le orodje za sporazumevanje, temveč tudi za oblikovanje načina razmišljanja in delovanja. Z jezikom svet pravzaprav ustvarjamo in mu dajemo pomen. Jezik je medij spoznavanja in udejanjanja naših vrednot in eden ključnih mehanizmov, s katerim se oblikuje in utrjuje spol. Besede, ki jih uporabljamo za naslavljanje ali opisovanje oseb, v večini primerov nenamerno, vendar nedvomno temeljijo na implicitnih kulturnih vzorcih, ki spol razumejo kot binarni sistem. Ta temelji na predpostavki, da obstajata le dva biološka spola in posledično dve spolni identiteti, ki se vedno tudi ujemata z dihotomnima oznakama moški/ženska (in posledično tudi z osebnimi zaimki, priponskimi obrazili, spolno zaznamovanimi končnicami in samostalniki, ki poimenujejo človeško). Vendar sodobno razumevanje spola pojasnjuje, da se spolna identiteta in izraz pojavljata v širokem obsegu, ki ni omejen na dve binarni možnosti. Kljub temu v večini jezikov, ki poznajo slovnični spol, velja tradicionalna praksa, da se moški slovnični spol uporablja kot inkluzivni in generični spol, ženski pa kot ekskluzivni, ker se nanaša le na osebe ženskega spola. Vendar pa »dosledno upoštevanje pravila generičnega moškega slovničnega spola in njegove navidezne nevtralnosti, ženske (...) umesti na podrejeni položaj. Osebe, ki so izven družbene delitve na moške in ženske po telesnosti in opredelitvi, pa izključuje.« (FemA, 2016).

Ker se zavedamo, da kljub prevladujoči kulturni cisnormativnosti obstaja celoten spekter spolnih identitet, ki niso omejene na binarni spol, se želimo pogovoriti o tem, kako mladi pojmujejo, razumejo in rešujejo težnje v družbi k iskanju in udejanjanju novih jezikovnih in slovničnih praks o spolno nevtralnem naslavljanju vseh ljudi in uporabi neseksističnega jezika. Naše izhodišče temelji na načelu, da ima vsaka oseba pravico do lastne spolne identitete in spolnega izraza.

V pogovoru o tej zanimivi temi sodelujejo, poleg udeleženk in udeležencev:

• doc. dr. Jana Kenda, zasnova, organizacija in vodenje dogodka,
• Anja Zag Golob, pesnica, kolumnistka in urednica,
• prof. dr. Mojca Smolej, jezikoslovka, Oddelek za slovenistiko,
• prof. dr. Janko Lozar Mrevlje, filozof in jezikoslovec, Oddelek za filozofijo.

Srečanje bo potekalo prek Zooma 4. maja 2021 ob 16.00 uri.