Epistemologija vsakdanjega življenja
Stopnja: 2
Ure predavanj:30
Ure seminarjev:30
Ure vaj:60
ECTS točke:9
Nosilec/izvajalec: asist. dr. Svetel Ana, izr. prof. dr. Podjed Dan, prof. dr. Muršič Rajko
Vsebina
Temeljni in razviti pojmi in koncepti teorije in filozofije znanosti. Razlaga pojmov, kot so episteme, techne in scientia ter teorija in metoda, indukcija, dedukcija. Znanstveni podatek in znanstvena trditev. Scientizem, pozitivizem, induktivizem, neopozitivizem, falzifikacionizem. Znanstvena paradigma in revolucija. Epistemološki anarhizem. Strukturalna teorija znanosti. Analitična filozofija in pragmatizem. Kratek pregled antropoloških teorij do druge polovice 20. stoletja (evolucionizem, difuzionizem, historicizem, funkcionalizem, strukturalizem). Poststrukturalizem in postmodernizem v antropologiji. Partikularizem in univerzalizem. Komparativna metodologija. Globlja struktura, sistemska teorija in teorija iger. Sodobno življenje, izzivi in pasti preučevanja sodobnega življenja. Kompleksnost simbolnega reda in kulturnih institucij. Tekstualna analiza. Kvalitativna in kvantitativna metodologija. Primeri iz palete poddisciplin: kognitivna antropologija, antropologija telesa in performance, simbolna antropologija … Odgovornost preučevalcev načinov življenja (profesionalna etika). Predstavljeno in diskutirano snov vsako leto dopolnjujejo nova spoznanja in dosežki vede.
Seminar nudi vpogled v sodobne teorije o kompleksnih sistemih, kot so na primer sistemska teorija, teorija kaosa in kompleksnosti, teorija samoorganizacije ter teorija avtopoetičnih sistemov, predstavi pa tudi ostale teorije (teorija iger, teorija racionalne izbire, teorija prekinjanega ravnovesja itd.), ki jih lahko uporabimo pri raziskavah strukture in dinamike kompleksnih družbenih sistemov, na primer pri proučevanju postmodernih družbenih sistemov, globalnih mrež sodelovanja, nenadnih družbenih sprememb na mikro- in makroravni itd. Pri seminarju je posebno poudarjeno apliciranje naravoslovne raziskovalne metodologije in terminologije v družboslovju, študentom in študentkam pa se predstavi še uporaba informacijske tehnologije pri kvalitativnih in kvantitativnih raziskavah družbenih sistemov (npr. pri analizi mrež). Ostale relevantne teme v okviru seminarja so še: kibernetika (npr. učenje s povratnimi zankami), samoniklost altruizma in egoizma v kompleksnih družbenih sistemih, samoorganizirana hierarhija in upravljanje kompleksnih družbenih sistemov.
Na vajah se študentje in študentke nadgradijo znanje o etnografskih raziskavah kot temelju antropološkega dela. Osrednji del vaj je tako namenjen praktičnemu etnografskemu delu na terenu. Poleg tega študenti in študentke na vajah prisostvujejo še v diskusiji o etnografiji kot interpretativni dejavnosti, razpravljajo pa bodo tudi o etnografskem pisanju. Poleg kabinetnih vaj morajo študentje in študentke opraviti še 30 ur vodenega (projektnega) terenskega dela.