Antropološke teorije

Predmet vsebuje pregled ključnih klasičnih in izbranih novejših teorij v antropologiji. (Strukturalizem in razne šole ter smeri simbolne antropologije so obravnavani pri predmetu Simbolna antropologija.)
Dve veliki teoriji v izhodišču antropologije: evolucionizem in difuzionizem.
Na pragu 'revolucije' v moderni socialni antropologiji: funkcionalizem Bronislawa Malinowskega in strukturalni funkcionalizem Alfreda Radcliffe-Browna. Izhodišče funkcionalizma: francoska sociološka šola (E. Durkheim). Ustanovitev moderne francoske socialne antropologije: Marcel Mauss.
Kulturalizem (kulturni relativizem) v ZDA: Franz Boas in generacije njegovih učencev (A. Kroeber, C. Wissler, E. Sapir, Melville Herskovits, Margaret Mead, Ruth Benedict...).
Kulturna in socialna antropologija po koncu 2. svetovne vojne: zasuk stran od kulturnega relativizma nazaj k evolucionističnim temam: neoevolucionizem (Leslie White in učenci) in kulturna ekologija. Zastavitev kulturne ekologije pri Julianu Stewardu in njen zasuk v teorijo kulturne adaptacije, oprto na koncepte in metode biološke ekologije (Roy Rappaport, Andrew Wayda...).
Marksizem v antropologiji: različne šole v številnih nacionalnih antropologijah. Marksistični strukturalizem (Maurice Godelier, Emmanuel Terray, Claude Meillasoux...) in drugi marksistični ali marksistično navdahnjeni pristopi (šola kulturne tehnologije, etnoekološke smeri...) v francoski antropologiji. Marksizem v ameriški historični antropologiji (Eric Wolf, Sidney Mintz...) in neoevolucionističnih smereh (Leslie White, Marshall Sahlins, Robert Carneiro...).
Zadnja četrtina 20. in začetek 21. stoletja: razhod in polarizacija humanističnih in scientističnih teoretskih smeri. Scientistično linijo zastopata zlasti antropološka sociobiologija (Napoleon Chagnon, Robin Fox...) in kognitivna antropologija (Roy D'Andrade, Maurice Bloch...). Novejše humanistične smeri se pretežno opirajo na filozofske smeri hermenevtike (Clifford Geertz oziroma interpretativna antropologija), fenomenologije (Thomas Csordas, Alessandro Duranti...) in eksistencializma (Michael D. Jackson, Nigel Rapport...).
Marksistične in anarhistične antropološke tradicije, ki danes nadaljujejo s kritiko kapitalizma in neoliberalne globalizacije ter s teoretiziranjem alternativnih družbenih razmerij: svetovno-sistemska teorija, David Graeber, Andre Gunder Frank, Jack Goody, Jane Schneider, Jonathan Friedman, Susana Narotzky, Terence Turner, Marshall Sahlins...

1.Hylland Eriksen, Thomas in Finn Sivert Nielsen. 2001. A History of Anthropology. London: Pluto Press. COBISS.SI-ID - 24240952
2. Baskar, Bojan. 1998. Guille-Escuretova etnoekologija: neločljivost sociologije in ekologije. V: Georges Guille-Escuret, Družbe in njihove narave. Ljubljana: SH - Zavod za založniško dejavnost, str. 243-268. COBISS.SI-ID - 97274368 https://www.academia.edu/8612249/Guille_Escuretova_etnoekologija_nelo%C…
3. Baskar, Bojan. 1998-99. Antropološka zgodovina, ki je politična antropologija. V: Eric Wolf, Evropa in ljudstva brez zgodovine, 2 zv. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2. zv., str. 293-327. COBISS.SI-ID - 79588096 https://www.academia.edu/8544797/Eric_Wolf_Antropolo%C5%A1ka_zgodovina_…