Fenomenološka in kulturna hermenevtika

A) Fenomenološka hermenevtika
Filozofsko razvitje situacije sodobnosti mora najprej upoštevati dosežke fenomenološke in hermenevtične filozofije v prejšnjem stoletju ter jih preveriti tako v razmerju do filozofske tradicije kot do aktualne filozofske situacije. Izhodiščni vidik je moderno izkustvo nihilizma, ki filozofiji nalaga, da išče v smeri druge govorice. Interpretativna prisvojitev temeljnih fenomenoloških in hermenevtičnih tekstov tvori tisto osnovo, na podlagi katere se izriše topologija tematskega polja v konceptih »intencionalnosti« »svetovnosti«, »jezika«, »tekstualnosti«, »diference«, »eksistence« »zgodovine«, »sodobnosti«, »tehnike«, »umetnosti« Filozofije pri tem ni mogoče predpostavljati kot gotove vednosti, marveč iz odprte napotenosti mišljenja v sledenju fenomenski govorici.

B) Kulturna hermenevtika
Uvodoma so predstavljeni zgodovinski in sodobni vidik pojmovanja kulture v razmerju do filozofije.
Filozofsko pojmovanje kulture je nadalje obravnavano v razmerju do religije, umetnosti, znanosti in politike. Posebna pozornost je namenjena specifičnosti humanističnih ved, koliko najdejo svoj aplikativni smisel v kulturi. K temu se priključuje obravnava vpliva informacijskih tehnologij na kulturo v njenem družbenem in ustvarjalnem pomenu.
Razumevanje kulture v družbenem kontekstu je danes povezano predvsem s široko problematiko interkulturnosti, ki terja filozofsko refleksijo pojmovnja identitet in različnosti. K temu se pridružujejo tudi elementi pop kulture, ki predstavlja prevladujoči način kulturnega posredovanja danes.
Naposled je obravnavan še smisel še smisel ustvarjalnosti, ki se izmika kulturni inštituciji in kaže na njene meje.