
Temelji zgodovine JV Evrope v zgodnjem novem veku
Ure predavanj:60
Ure seminarjev:0
Ure vaj:0
ECTS točke:5
Nosilec/izvajalec: izr. prof. dr. Jerše Sašo, red. prof. dr. Simoniti Vasko
Vsebina
Predmet zaobjema obdobje, ko so na področju jugovzhodne Evrope prevladovali, se širili/izgubljali ozemlja in vpliv predvsem Osmansko cesarstvo in Habsburška monarhija ter Beneška republika. V povezavi s predstavitvijo vloge metropol, ki so segale v prostor jugovzhodne Evrope – sprva Rim in Konstantinopel (latinski in grški svet), nato pa v novem veku Dunaj, Benetke in Istanbul – ne samo politične, gospodarske in vojaške temveč tudi družbene, kulturne ter verske vzorce, se študentje seznanijo s širšimi razvojnimi zgodovinskimi (civilizacijskimi) silnicami v tem prostoru ter z njimi povezanimi pojmi o zaostajajočem razvoju tega prostora v odnosu do zahodne Evrope, o perifernosti in periferizaciji tega prostora v odnosu do metropol ter o neistočasnem razvoju delov tega geografsko in demografsko različnega področja v kronološko istem času. Ožji tematski izbor zgodovinskega razvoja obravnava širitev osmanske države na balkanskem polotoku, položaj podrejenih narodov, uvajanje osmanske uprave, fevdalni sistem in islamizacijo ter položaj vazalnih kneževin; ob pešanju osmanske države pa se seznanijo študentje z notranjo politično in gospodarsko krizo ter z njima povezanim razpadanjem fevdalnega sistema (čiftlučenje), migracijskim gibanjem in spremenjeno etnično razmestitvijo ter vlogo katoliške in zlasti pravoslavne cerkve v okviru osmanske države in v okviru habsburške monarhije. V zvezi z omenjenimi temami na eni strani je na drugi strani pozornost usmerjena še v predstavitev politične, gospodarske in vojaške rasti Habsburške monarhije na področju jugovzhodne Evrope: (pridobitev ogrske in hrvaške krone, uveljavljanje absolutizma in odpori proti njemu, kmečki upori, vzpostavitev vojaškega ravnotežja z osmanskim cesarstvom, avstrijsko-turške vojne in teritorialne osvojitve ter kolonizacija, nastanek in razvoj ter notranja ureditev Vojne krajine, vznik politične misli na Balkanu, nastanek t.i. Vzhodnega vprašanja, pogled na osmanski imperij in oblikovanje podobe Turkov v Habsburški monarhiji /na Zahodu/), Beneške republike v Dalmaciji in na Peloponezu (beneško-turške vojne) ter politični položaj in gospodarski pomen Dubrovniške republike do njene ukinitve. Ob predstavitvi in analizi dogajanja in procesov se študentje sezna¬nijo s ključnimi viri in relevantno literaturo.