Projekti CIFF

Filozofska fakulteta sodeluje pri projektu »Posodobitev pedagoških študijskih programov – Posodobitev PŠP NOO«, ki poteka v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter ga izvaja konzorcij Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Cilj projekta je pripraviti ustrezen kompetenčni okvir pedagoških delavcev in delavk s poudarkom na digitalnih kompetencah in kompetencah za trajnostni razvoj. Na podlagi kompetenčnega okvira se bo oblikovalo, izvedlo in evalviralo najmanj 92 pilotnih projektov, s katerimi se bodo pedagoški študijski programi posodobili s kompetencami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti.

Spletna stran projekta: https://pedagogi.si/

Trajanje projekta: 1. julij 2023–30. junij 2026

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU.

Filozofska fakulteta sodeluje pri projektu Usposabljanje strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju za krepitev digitalnih kompetenc, kompetenc za trajnostni razvoj ter finančne pismenosti – DIGITRAJNI UČITELJ.

Spletna stran projekta: https://digitrajni.si/

Trajanje: marec 2023–junij 2026

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU.

Projekt „UL za trajnostno družbo – ULTRA“

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.

Namen projekta: izvajanje pilotnih projektov, osredotočenih na kurikularno prenovo visokošolskih strokovnih študijskih programov na UL in krepitev področja digitalnih kompetenc, zelenega in trajnostnega prehoda ter vseživljenjskega učenja z mikrodokazili.

Trajanje projekta: 1. 7. 2022–31. 12. 2025

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.

CIVES – Corpus Inscriptionum Veneticarum Sloveniae: Rastoča digitalna baza napisnih spomenikov v venetskem alfabetu, odkritih na Slovenskem

Ime in priimek vodilnega pedagoškega mentorja

Članica

Oddelek, katedra

Doc. dr. Luka Repanšek

Filozofska fakulteta

Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Katedra za primerjalno jezikoslovje

Trajanje projekta: 1. 2.–30. 4. 2024

Opis projekta: Predlogi za digitalne baze napisnih spomenikov (rimskih ali predrimskih) pridobivajo najprestižnejše evropske projekte, saj se prek digitalizacije materialne in kulturne dediščine študentom in strokovni javnosti omogoča dostopen in brezplačen ter neomejen in neodvisen vpogled v sam konkretni predmet (ti so namreč razsejani po različnih muzejih ali pa stojijo in situ, tako da je preučevanje originala zelo oteženo oz. onemogočeno). Cilj projekta CIVES je tako izdelati rastočo digitalno bazo predrimskih napisnih spomenikov v venetskem alfabetu, odkritih na Slovenskem, ki bo vsebovala natančne digitalizirane fotografije predmetov s celotnim kritičnim aparatom. Študenti primerjalnega jezikoslovja se bodo tako priučili kompetenc sodobnih rešitev pri digitalni obravnavi pomembnega jezikovnega in arheološkega gradiva, študenti računalništva in informatike pa kompetenc pri zasnovi in izvedbi podatkovnih baz, namestitvah in prilagoditvah platforme MediaWiki ter postopkih digitalizacije in priprave multimedijskih vsebin. Izbira delovnega mentorja iz računalniškega podjetja, ki je specializirano za jezikovne tehnologije, je logična, saj ravno tovrstni centri ustvarjajo nova digitalna okolja učenja, ki dvigujejo kakovost izobraževanja in ga delajo dostopnega vsej zainteresirani javnosti. Projekt je naravnan v nove digitalne rešitve in ima izrazito trajnostno komponento, saj znanstveno obravnavo gradiva seli v digitalno okolje, s tem varuje materialno in kulturno dediščino ter vsakomur (tj. celotni svetovni strokovni in nestrokovni javnosti) omogoča neokrnjen vpogled v napisne predmete oz. njihovo preučevanje in predstavlja izjemen doprinos tako k stroki kot študijskemu procesu in vsebinam (zbrani podatki bodo namreč tudi v prihodnosti osnova za delo na gradivu pri pouku in raziskovanju na področju primerjalnega jezikoslovja, arheologije in zgodovine, sam model digitalne baze – prve take v Sloveniji – pa zato predmet preučevanja študentov računalništva in informatike).

Trajnostni modeli ohranjanja kulturne dediščine v lokalni skupnosti na območju naravnih nesreč

Ime in priimek vodilne pedagoške mentorice

Članica

Oddelek, katedra

Doc. dr. Urša Valič

Filozofska fakulteta

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Trajanje projekta: 13. 3.–13. 6. 2024

Opis projekta: Globalno se srečujemo z naravnimi nesrečami, kot so požari, poplave, potresi, plazovi ipd. kot posledicami podnebnih sprememb. Ob reševanju človeških življenj, bivališč in drugih pomembnih infrastrukturnih objektov, v katerih potekajo vitalno pomembne storitve (npr. bolnišnice, trgovine, vrtci, šole ...), seveda ni prav veliko prostora in časa, da bi lahko razmišljali tudi o reševanju in zaščiti kulturne dediščine.

Na območju Slovenije so se ob zadnjih poplavah poleti 2023 razvili protokoli za ohranjanje kulturne dediščine ob primeru naravnih nesreč, vendar so pri reševanju imeli prednost za državo pomembnejši objekti, kot so cerkve in gradovi. Najbolj ranljiva se je pokazala ravno etnološka dediščina: narasle reke so vzele marsikateri gospodarski objekt, ki se je nahajal v bližini rečnih strug (kot na primer mlini, kovačije ipd.), stavbno ali bivanjsko dediščino ter pripadajoča gospodarska poslopja pa so ogrožali predvsem zemeljski plazovi, kot posreden rezultat preobilnega deževja.

Jeseni 2023 smo s skupino študentk Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, ob strokovni podpori konservatorke ZVKD Celje, konservatorjev-restavratorjev ter dokumentalistke Muzeja Velenje, sodelovali pri evakuaciji in čiščenju predmetov Brunetove kovačije, dediščine lokalnega pomena v Ljubnem ob Savinji, ki bo zaradi nestabilnosti strukture v letošnjem letu porušena. Pridobljeno znanje bomo nadgradili ter razvili model prenosa znanja in trajnostnega ohranjanja dediščine v sodelovanju s skupnostjo. Tokrat bi se dela izvajala na kovačiji pri Mozirju. Skupaj s kolegi in kolegicami drugih strok bomo razvijali model skrbi za dediščino v skupnosti: na kakšen način lahko lokalna skupnost za dediščino skrbi v primeru naravnih nesreč (poplav) ter kako po naravnih nesrečah revitalizirati zbirko, kako jo čistiti, dokumentirati, ohraniti in skrbeti zanjo ter razviti temu primerno prezentacijo. V zvezi s slednjim bi tudi radi, da se v skupnosti razvijejo nove oblike zaposlitve.

2017 - 2022

Za kakovost slovenskih učbenikov (KAUČ)

2018 - 2019

2017 - 2018

2017

2015

Po kreativni poti do praktičnega znanja

2014

Po kreativni poti do praktičnega znanja

2013 – 2015

Merjenje učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje usposobljenosti izobraževalcev odraslih

2012 – 2015

Kakovost – Univerza v Ljubljani

2010-2014

Usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje kompetenčnega pristopa k poučevanju s spodbujanjem ključne kompetence učenja učenja na vseh nivojih vzgoje in izobraževanja

2010-2011