Mesec prostora 2024 – Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji

Strokovno srečanje vsakoletno organizira katedra za Regionalno analizo in planiranje (foto: Sara Mikolič).

Strokovno srečanje vsakoletno organizira katedra za Regionalno analizo in planiranje (foto: Sara Mikolič).

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete se je že pred enajstimi leti pridružil prvi pobudi Ministrstva za okolje in prostor z organizacijo dogodka ob mesecu prostora. Tokratno srečanje je potekalo v sredo, 16. 10. 2024, na temo revitalizacije starih mestnih središč v Sloveniji.

V prvem delu dogodka so besedo dobili strokovnjaki, ki se s temi vsebinami ukvarjajo na akademski ravni. Spoznali smo zaznane procese v izbranih mestnih središčih, ki jih že več kot 15 let proučujemo na Oddelku za geografijo v sklopu magistrskega študija. Med temi je pomembno tudi opuščanje rabe v stavbah, ki marsikje sestavljajo večja funkcionalno razvrednotena območja. Slednja predstavljajo pomemben prostorski potencial, ki ga ne izkoriščamo dovolj. Sklop smo zaključili s širšim razmislekom o revitalizaciji mestnih središč, med katerimi so bili izpostavljeni tudi razlogi za neuspešno revitalizacijo.

V nadaljevanju dogodka so se posvetili konkretnim primerom slovenskih mest in procesom, ki se v njih dogajajo. Kot najpomembnejši del mest in mestnih središč so bili izpostavljeni prebivalci, veliko vlogo pri tem igra tudi kulturna dediščina. Ne moremo pa niti mimo lepote, ki jo predstavlja arhitektura v mestih. V zadnjih letih precejšnje spremembe doživlja središče Novega mesta, kjer ciljno, po korakih prenavljajo mestno središče. Podobno se dogaja tudi v Mariboru, kjer v starem jedru v zadnjih letih prihaja predvsem do urejanja številnih trgov, ki skušajo mestnemu središču ponovno vrniti življenje. V Kranju dodatno težavo (poleg izpostavljenih v predhodnih predavanjih) predstavlja lega in posledično težja dostopnost starega mestnega jedra. Posebno pozornost pri prenovi namenjajo tudi prilagajanju podnebnim spremembam, kar postaja vse bolj aktualna tema. Predstavitve smo sklenili s primerom Kopra, kjer smo lahko prisluhnili dobremu povzetku vprašanj in tudi izkušenj, ki se pri prenavljanju pojavljajo številnim mestom v Sloveniji.

Letošnje srečanje je privabilo okoli 80 udeležencev iz številnih inštitucij, kar je potrdilo je, da je obravnavana tematika zelo aktualna. Zanimivim referatom je sledila tudi živahna razprava. Dogodek ob mesecu prostora pa je tako vsaj za en dan v strokovno središče obravnavane teme postavil Oddelek za geografijo.

 

 

Zadnje novice

Grad Rajhenburg – izzivi prenove, oživljanja in življenja grajskih stavb

Ogled romanske kapele gradu Rajhenburg. O rekonstrukciji romanske apside govori restavrator Jože Drešar (foto: Renata Novak Klemenčič)

EUTOPIA: Slovenska akademska diplomacija na CY Cergyjski univerzi v Parizu navdušila s predstavitvami kulturne dediščine

Raziskovalnih dnevov kulturne dediščine so se udeležili prof. dr. Mojca Ramšak, izr. prof. dr. Matija Črešnar in prof. dr. Sonja Ifko.

Med nagrajenci Slovenskega knjižnega sejma diplomantka in magistrica s Filozofske fakultete

Nagrajenki s prejetima nagradama (foto: Namita Subiotto)