Posvet o možnostih vključevanja slovenskega znakovnega jezika v programe izobraževanja tolmačev na Filozofski fakulteti

V sredo, 11. novembra 2020, je na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete potekal spletni posvet o možnostih vključevanja slovenskega znakovnega jezika (SZJ) v programe izobraževanja tolmačev na Filozofski fakulteti UL. Zbralo se je 39 udeležencev, ki jim je dobrodošlico najprej zaželel dekan Filozofske fakultete prof. dr. Roman Kuhar, ki je sodeloval tudi v razpravi v nadaljevanju. Poudaril je, da bo fakulteta v svojih prizadevanjih upoštevala mnenja stroke in uporabnikov tolmačenja za SZJ in da se nič ne bo zgodilo za gluhe brez gluhih. Sledile so še pozdravne besede direktorice direktorata za visoko šolstvo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) dr. Jane Javornik Skrbinšek, ki je poudarila, da področje pozna iz lastnih izkušenj te mu namenja veliko pozornosti, državnega sekretarja z Ministrstva za delo mag. Cveta Uršiča, ki se temu vprašanju posveča že vrsto let in je sodeloval pri sprejemanju ustrezne zakonodaje, predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih gospoda Mladena Veršiča in sekretarja Matjaža Juharta, direktorice zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik Jasne Bauman, ki že izvaja izobraževanja za tolmače za SZJ, soavtorice slovarja in slovnice SZJ prof. dr. Andreje Žele z Inštituta Frana Ramovša na SAZU ter predstojnice Oddelka za prevajalstvo prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar. Konkretne možnosti za vključitev SZJ v obstoječe programe izobraževanja tolmačev je predstavila skrbnica obeh tovrstnih programov, doc. dr. Amalija Maček.

Sledila je razprava, v kateri so predstavnice MIZŠ predstavile pravno podlago in načrtovane ukrepe za boljši položaj SZJ v Sloveniji. Predstavniki in predstavnice Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik ter tolmači SZJ so predstavili zgodovinski pregled izobraževanja v SZJ in zagotavljanja tolmačenja za SZJ, o izobraževanju na različnih ravneh. Obstajajo tečaji slovenskega znakovnega jezika in izobraževanja tolmačev za SZJ, obstaja tudi nacionalna poklicna kvalifikacija za poklic tolmača za SZJ ter certifikat za sodne tolmače za SZJ pri Ministrstvu za pravosodje. Ne obstajajo pa študijski programi, ki bi nudili te vsebine, primanjkuje tudi ustrezno šolanih učiteljev na predšolski in osnovnošolski ter srednješolski ravni. Udeleženke in udeleženci posveta so izpostavili največje težave, s katerimi se srečujejo in ki gluhim osebam preprečujejo enakovredno vključenost v izobraževalni sistem in družbo - od rojstva pa vse do visokega šolstva. Prizadevajo si, da bi bila slovenščina vpisana v ustavo RS in bi bila s tem enakovredna jezikoma italijanske in madžarske manjšine. Slovenski znakovni jezik je samostojen jezik in, kakor je v razpravi izpostavil dr. Boris Kern s SAZU, ga je treba obravnavati kot ekvivalent slovenščini - maternemu jeziku državljanov Slovenije, ki se ga ne moremo naučiti nikjer drugje, razen v Sloveniji, in ga ne enačiti s položajem tujih jezikov. Zato bi bilo nujno, da se slovenski znakovni jezik vključi v izobraževalni in visokošolski sistem na vseh ravneh. Gospod Matjaž Juhart, ki je tudi sam tolmač, sodni tolmač in predavatelj slovenskega znakovnega jezika, je izpostavil, da vidi tri prioritete na ravni visokega šolstva: uvedba programa znanstvenega preučevanja samega slovenskega znakovnega jezika, uvedba programa za izobraževanje učiteljev SZJ in uvedba programa za izobraževanje tolmačev za SZJ. Vključevanje vseh in možnost aktivne in enakovredne udeležbe v družbi je cilj prizadevanj Filozofske fakultete, ki bo začela s pripravo nove smeri na obstoječem magistrskem programu Tolmačenje, ob tem upoštevala potrebe in izkušnje tolmačev za SZJ in skupnosti gluhih in naglušnih, v sodelovanju s pristojnimi resorji na ministrstvih. Za tolmačenje posveta, ki je trajal več kot dve uri, se iorganizatorji zahvaljujejo tolmačicama Nataliji Spark in Mojci Korenjak.