Raziskovalci s področij arheologije, etnologije in kulturne antropologije Filozofske fakultete so izrazili svoje mnenje o predlogu Zakona o varovanju kulturne dediščine (ZVKD-2)

Delovna skupina Slovenskega arheološkega društva, ki jo sestavljajo Bojan Djurić, Andrej Gaspari, Mihela Kajzer in Predrag Novaković, je bila leta 2024 izvoljena, da spremlja sprejemanje novega zakona o varovanju kulturne dediščine (ZVKD-2). Skupina je v sodelovanju z drugimi strokovnjaki Jelko Pirkovič, Brigito Petek, Juretom Kusetičem in Jano Puhar opravila podrobno analizo predlaganega zakona in pripravila komentarje, ki so bili posredovani na portal eUprava (do 31. 1. 2025). Ti komentarji se osredotočajo na ključne vsebine, ki pomembno vplivajo na arheološko dediščino, arheološko znanost, arheološke ustanove in organizacije ter širšo arheološko strokovno skupnost, ter izražajo skrb glede sprejemanja ZVKD-2 v sedanji obliki. Slovensko arheološko društvo predlaga, da Ministrstvo za kulturo kot predlagatelj ZVKD-2 preuči in popravi svoj predlog ter ga ponovno vrne v javno razpravo. Sprejetje ZVKD-2 v sedanji obliki bi imelo za arheološko dediščino resne in težko odpravljive posledice.

Poleg tega je Mojca Ramšak z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete predlagala, da se v zakon vključijo elementi »čutne dediščine«, s posebnim poudarkom na vonju kot samostojni kategoriji. Ta predlog širi obstoječo zakonsko opredelitev nesnovne kulturne dediščine. V okviru tega predloga je opredelila čutno in vonjalno dediščino ter navedla varstveni režim in izvedbene ukrepe. Če bo predlog sprejet, bo to prvi celoviti primer sistemske ureditve varovanja čutne dediščine v Evropi. Aktivno sodelovanje strokovnjakov pri oblikovanju zakonodaje je ključno za celovito varovanje kulturne dediščine, vključevanje novih spoznanj in raziskovalnih dosežkov v zakonodajo ter upoštevanje vseh vidikov dediščine, tudi tistih manj očitnih, kot je čutna dediščina.

Predlagani komentarji odražajo pomen ozaveščene znanstvene dejavnosti na področju humanistike, ki ponuja roko predlagatelju zakona in si prizadeva za oblikovanje zakonodaje, ki vključuje sodobne znanstvene in strokovne dosežke v pravne okvire za varovanje kulturne dediščine. Samo sodelovanje Ministrstva za kulturo s strokovnjaki pri oblikovanju zakona bo zagotovilo trajnostno in celovito zaščito slovenske kulturne dediščine.