Angelus novus. O sedanji preteklosti. – Prihodnosti.

Sašo Jerše se kot zgodovinar in humanist v petih razpravah o zgodovini, preteklosti in spominu suvereno in pronicljivo sooča z epistemološkimi vprašanji, povezanimi z razumevanjem soodvisnosti sodobnosti, preteklosti in prihodnosti. Njegov poglobljen in interdisciplinarno zastavljen razmislek o zgodovinopisnih vzvodih in namerah podira poenostavljene predstave o zgodovini in spominu, ki so vse prepogosto prisotne v slovenskih zgodovinarskih vrstah in tudi širše v slovenski družbi. […] V posameznih premišljevanjih, ki jih opravi v dialogu z avtorji in avtoricami, kot so na primer Hannah Arendt, Carl Schmitt, Alain Badiou, Walter Benjamin in drugi, potrdi nujnost historiografskega soočenja z referenčno politološko miselno tradicijo, kot tudi neogibnost razumevanja slovenskega političnega in kulturnega dualizma v luči širše humanistične tradicije in univerzalnosti zgodovinskega znanja. Končni namen Jeršetove erudicije in zgodovinopisno-teoretičnega samoizpraševanja ostaja kritično osmišljanje slovenske sodobnosti in preteklosti. (Iz recenzije Marte Verginella)