Transhistorična deliberacija in izzivi 21. stoletja: Slovenci kot študija primera
Oddelek za sociologijo
Knjigo Spomin na osvoboditev: študije o narodno-osvobodilnem boju v (post)jugoslovanskem kontekstu odlikuje kritična perspektiva na materijo, ki se zdi danes zavezana času, ki z našim svetom nima več veliko opravka. Govoriti o partizanski borbi se v naši konstelaciji zdi prežeto in preživeto – partizani proti domobrancem – ali ne bi raje, tri desetletja po razpadu Jugoslavije in 80 let od druge svetovne vojne, obrnili pogled v prihodnost? A kaj ko se horizont prihodnosti vse bolj umika v distopijo in apokalipso, gesta knjige je, da se moramo vrniti v utopično preteklost, zato da lahko drugače spominjamo in s tem ponovno mislimo, čutimo in ustvarimo drugačen svet. Kritična analiza uvodnega poglavja se začne pri mišljenju procesov zgodovinskega revizionizma in opuščanja javnega spomina na antifašistično in partizansko dediščino. Kaže, kako so se prevladujoče etnonacionalistične ideologije tako v politiki spomina, revizionističnih historiografijah in njihovih spominskih aparatih povezale s širšim procesom kapitalističnega prestrukturiranja (denacionalizacija, privatizacija). V nasprotju s prevladujočo ideološko usmeritvijo, ki ne vidi nobene alternative v prihodnosti, hkrati pa demonizira vsako emancipatorno preteklost, je osrednji cilj te knjige izslediti in defragmentirati tisto, kar je zdaj razpršeno po nekdaj skupni državi: emancipatorne fragmente, zlasti tiste, ki se še vedno nanašajo na narodnoosvobodilni boj Jugoslavije. Eseji/poglavja v tej knjigi so študije različnih političnih trenutkov in umetniških del, ki tvorijo emancipatorne fragmente in jih lahko potencialno prenesejo v sedanjost ter to preteklost reaktivirajo.
Leto izida: 2025
Št. strani: 232
Tip vezave: Mehka vezava
ISBN: 9789612975326
Zbirka: Razprave FF
publikacij
avtorjev in avtoric
© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI