Učbenik stare cerkvene slovanščine, 1. izdaja, 4. natis

Stara cerkvena slovanščina je prvi knjižni jezik Slovanov. Je jezik, v katerem so zapisana najstarejša slovanska besedila in je tako najstarejša potrditev slovanskega slovstva, njegovih takratnih pojavnih oblik, slovničnih zakonitosti, besednega zaklada, stilističnih zmožnosti, sociolingvističnega utripa itn. Je temelj slovanske pismene kulture in je v stoletjih svojega obstoja dajal trdno oporo pri oblikovanju slovničnih struktur posameznih slovanskih jezikov. Zato se predmet stara cerkvena slovanščina uvršča med osnovne historične predmete vseh slavističnih študijskih smeri. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani poslušajo predavanja iz stare cerkvene slovanščine vsi študentje slavistike in slovenistike, saj jim daje trdno osnovo za preučevanje zgodovinskih slovnic slovanskih jezikov in na splošno za primerjalni jezikoslovni študij. Njim je pričujoči učbenik namenjen z željo, da bi jim ta, danes že oddaljeni, slovanski jezik nekoliko približal in omilil njihove težave pri študiju tega predmeta. Učbenik zaobjema samo zgodovinski pregled, grafijo, fonetiko in morfologijo, medtem ko ostalih poglavij iz slovnice starocerkvenoslovanskega jezika (npr. leksikologije, sintakse) v njem zaenkrat še ni.