Estetikov atelje: od modernizma k sodobni umetnosti

Estetikov atelje: od modernizma k sodobni umetnosti

Avtor: Lev Kreft

Estetikov atelje se umešča v slikovito krajino modernosti, moderne umetnosti, modernizma, historične avantgarde, neoavantgarde, transavantgarde, retrogarde in sodobne umetnosti z vrsto študij, ki se, zbrane skupaj, sklicujejo v naslovu na Courbetovo platno, vendar predvsem na tisto stran, kjer so zbrani njegovi prijatelji. Kreftovi prijatelji so tista umetniška dela, ki ostajajo vsem interpretacijam navkljub enigmatična (Davidova pozna dela, Courbetov Slikarjev atelje, Van Goghovi čevlji, Warholova filozofija ...), tiste filozofske estetike, ki jih je, nekoč vidne in slavne, čas pozabil (ne pa povozil, Jean-Marie Guyau, Benedetto Croce), in marksistična estetika, ki se po že ugotovljeni klinični smrti zdaj znova giblje, pa bi jo navezovanje na Zahodni oziroma humanistični marksizem izpred desetletij utegnilo tokrat postaviti v položaj živega mrtveca. Obuditi marksistično estetiko pomeni navezati sodobno estetsko problematiko na kritiko politične ekonomije, kjer se da najti tudi Marxova nenapisana estetika.

Leto izida: 2015

Št. strani: 305

Tip vezave: Mehka vezava

ISBN: 9789612377847

Zbirka: Razprave FF

Redna cena: 15,00 EUR
Nazadnje ogledano
Podobne publikacije
700

publikacij

300

avtorjev in avtoric

Dogodki

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Spremljevalni program znanstvene konference Dediščine antihumanizma

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Konferenca Dediščine antihumanizma

03. 12. 2024
Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Slovenščina v šoli: izzivi in priložnosti slovenščine kot materinščine na primarni in sekundarni stopnji vzgoje in izobraževanja

03. 12. 2024
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Odprtje razstave: Slikarski spomini geografa

02. 12. 2024
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Višinska kolonizacija zgornjega dela Selške doline: Iskanje sledi posestne in populacijske strukture tirolske naselitve iz konca 13. stoletja