The Rebirth of the Moral Self

Knjiga obravnava nastanek in razvoj filozofske struje modernega konfucijanstva, ki je nastala na Kitajskem na pragu 20. stoletja, in katera si prizadeva za revitalizacijo tradicionalne kitajske, zlasti konfucijanske miselnosti, ter za njeno sintezo z idejnimi sistemi, ki so prevladali v evro-ameriški filozofski tradiciji. Osredotoča se na delo in doprinose tako imenovane druge generacije tega intelektualnega gibanja, ki je živela in delovala v drugi polovici dvajsetegsa stoletja na Tajvanu in v Hong Kongu. Avtorica v prvi vrsti analizira in interpretira njihove teorije modernizacije, kajti osnovna teza knjige temelji na predpostavki negacije Webrove teze o neprimernosti vzhodnoazijskih idejnih tradicij kot osnove za modernizacijo vzhodnoazijskih družb in regij in na podmeni, po kateri vsebuje proces modernizacije tako univerzalne, kot tudi kulturno pogojene elemente. V tem kontekstu sta pomembni predvsem dve hipotezi: 1. četudi gre pri konkretnih procesih vzhodnoazijske modernizacije za procese, ki so bili v okviru evropskih kolonialnih teženj »uvoženi« iz Zahoda, pa teh procesov ni možno enačiti s pozahodenjem. 2. Moderno konfucijanski modeli specifične vzhodnoazijske modernizacije nudijo dobro osnovo za alternativno (post)modernost globalnega sveta, ki ne temelji na individualizmu, temveč na komunitarizmu; s tem lahko človeštvu na globalni ravni nudijo tudi alternativo modernosti,  ki ni opredeljena z alienacijo.