Študijski program druge stopnje Antični in humanistični študiji

Vsebina

Drugostopenjski enopredmetni magistrski študijski Antični in humanistični študiji ima dve smeri: latinska filologija in grška filologija.

Z drugostopenjskim programom Antični in humanistični študiji si je mogoče pridobiti poglobljeno znanje o kulturi grško-rimske antike, o latinskem srednjem veku in Bizancu ter o humanistični tradiciji, ki je jezik, ideje in podobe klasične antike posredovala sodobnosti. Z izbiro smeri »latinska filologija« ali »grška filologija« se študent usmeri v temeljit študij enega od dveh klasičnih jezikov (drugi je na ravni temeljnega znanja, ki zadošča za samostojno uporabo virov in priročnikov), vendar je program Antični in humanistični študiji v primerjavi z izrazito filološkimi dvopredmetnimi programi latinščine in grščine veliko bolj osredotočen na kulturnozgodovinski kontekst klasičnih besedilnih spomenikov. Ob specialistični usmeritvi v enega od dveh klasičnih jezikov Antični in humanistični študiji odpirajo širok pregled nad različnimi vidiki antične materialne in duhovne kulture, pa tudi nad kulturo grškega Bizanca, latinskega srednjega veka in humanizma (zgodovina, arheološke najdbe, umetnost, filozofija, religija in duhovnost, mitologija itd.). Program je zasnovan interdisciplinarno in omogoča študijsko, pozneje pa tudi poklicno povezovanje s številnimi sorodnimi področji, ki se neposredno ali posredno srečujejo s kulturo grško-rimske antike, Bizanca, latinskega srednjega veka in humanizma. Posebna pozornost velja recepciji antične kulture od zgodnjega srednjeveškega humanizma prek renesanse do danes: potem, po katerih nas je antika dosegla, in preobrazbam, ki jih je na teh poteh doživljala.

Študent si tako pridobi temeljito klasično-humanistično izobrazbo, široko pregledno znanje na področju antične zgodovine, književnosti in kulture ter specifična filološka znanja: obvlada enega od dveh klasičnih jezikov, razume njegovo zgodovino, socialne in slogovne ravni, bere in prevaja najtežavnejša besedila, pozna principe in metode tekstne kritike in edicijskega dela, samostojno analizira, komentira in interpretira literarna in strokovna besedila. Pozna tudi najpomembnejše smeri sodobne jezikoslovne in literarne teorije ter je razgledan po teoretskih diskurzih sorodnih humanističnih disciplin. S tem širokim teoretičnim in praktičnim znanjem je uposobljen za samostojno delo na področju raziskovanja, literarnega prevajanja, v publicistiki, založništvu, arhivistiki in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodeluje pa lahko tudi pri raziskovanju na sorodnih področjih, kjer je dobro znanje klasičnih jezikov nepogrešljivo: arheologija in muzeologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, jezikoslovje in literarne vede.

Več informacij, vključno s temeljnimi cilji študija in splošnimi kompetencami si oglejte v predstavitvenem zborniku.